Predstavniki ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za naravne vire in prostor in izdelovalca pobude za DPN načrt za železniško povezavo brniškega letališča z Ljubljano so poudarili, da nobena odločitev v postopku še ni bila sprejeta. / Foto: Tina Dokl
Ne po poljih in viaduktu, proga naj bo pod zemljo
Na javni predstavitvi variant poteka nove brniške železniške proge na območju kranjske in šenčurske občine so občani največ pripomb podali na predlagano traso, ki bi pri letališču zavila južno od Kranja.
Kranj – Ministrstvo za naravne vire in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo sta v ponedeljek v Kranju pripravila prvo javno predstavitev pobude za državni prostorski načrt (DPN) za železniško povezavo Letališča Jožeta Pučnika z Ljubljano. Načrtujejo novo enotirno in elektrificirano železniško progo za potniški promet z možnostjo obratovanja tudi za tovorni promet. Ciljna hitrost na odprti progi je najmanj 130 km/h za potniške vlake in najmanj 100 km/h za tovorne vlake. Z načrtovano progo je predvidenih več različic povezovanja gorenjske in kamniške proge z letališčem, s čimer bo omogočena uvedba krožnih linij vlakov na relaciji Ljubljana–Kranj–Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana–Jarše–Mengeš–Ljubljana, z izjemo ene variante, kjer se letališče naveže le na gorenjsko progo. Predviden je taktni prevoz na 30 minut oz. 15 minut v posamezni smeri.
V ponedeljek so v Kranju predstavili predvsem predlagani različici povezave za odsek, ki poteka na območju šenčurske in kranjske občine. Pripravljavci so poudarili, da gre samo za predlog možnih rešitev, da nobena odločitev še ni sprejeta, po optimistični časovnici pa bi železniško povezavo zgradili do leta 2040.
Po prvi različici proga na tem odseku poteka v pokritem vkopu pod glavno cesto Kranj–Mengeš. Skozi naselje Šenčur poteka delno v kesonu, večinoma pa v pokritem vkopu. Proga nato s podvozom prečka avtocesto in nato čez kmetijska zemljišča in mimo Primskovega preide v 1,5 kilometra dolg viadukt vzdolž severozahodnega roba mesta. Proga se nato preusmeri proti zahodu in ob severnem robu mesta poteka v vkopu. Za območjem Zlato polje se usmeri proti severozahodu in naprej v pokritem vkopu ter kasneje predoru čez kmetijska zemljišča, kjer se v loku usmeri in spušča proti jugu do načrtovane ureditve (nadgradnje) gorenjske proge. Načrtujejo tudi železniški postajališči pri poslovni coni Šenčur in na Zlatem polju ter železniško postajo Kranj Primskovo na viaduktu.
Po drugi različici proga že pred Šenčurjem zavije jugozahodno, tako da prečka kmetijske površine območja letališča, gozd in avtocesto v pokritem vkopu. Tam se nadaljuje po terenu skozi gozd in ob južnem robu poslovne cone Hrastje, nato pa po kmetijskih zemljiščih in skozi naselje Hrastje ter z viaduktom prečka reko Savo. Proga nato poteka skozi gozd med naseljema Drulovka in Breg ob Savi, kjer se za gozdom razcepi. En odsek poteka proti Kranju v pokritem vkopu in predoru ter se priključi na nadgrajeno gorenjsko progo, drugi odsek pa poteka proti Ljubljani po viaduktu in kasneje po terenu ter se tudi priključi na gorenjsko progo. Med naseljema Drulovka in Breg ob Savi je predvidena železniška postaja.
Občani, ki so povsem napolnili veliko sejno sobo kranjske občine, so podali precej pripomb in pomislekov na predstavljeni različici. Predvsem za južno varianto so kmetje izrazili skrb zaradi izgube kmetijskih zemljišč in onemogočanja širitve kmetijskih gospodarstev, skupaj z drugimi prisotnimi so opozorili tudi na grob poseg v naselja. Slednje so občani poudarili tudi pri severnem poteku proge, pri čemer jih je zmotil tudi velikanski viadukt, ki bi bil najdaljši v Sloveniji in bi grobo skazil veduto mesta Kranj. Poudarili so tudi, da naj progo, katerakoli varianta bo izbrana, v čim večji meri zgradijo pod zemljo. Večina je bila mnenja, da je zaradi koncentracije poselitve bolj smiselna severna različica, pri čemer naj nova železniška povezava proti Kranju čim bolj poteka ob avtocesti.
Enakega mnenja je tudi kranjski župan Matjaž Rakovec. »Povsem jasno je, da je treba prisluhniti ljudem, ki na tem območju živijo. Zaščititi moramo kmetijska zemljišča in se v največji meri izogniti vplivom železnice v strnjenih stanovanjskih naseljih. Naš predlog je, da naj država premisli o taki prilagoditvi tako imenovane severne različice, ki se bo v največji meri približala avtocestnemu koridorju,« je dejal. Rakovec se zaveda, da gre šele za prve osnutke in da bo končna verzija izboljšana, a je ob tem opozoril, da pobuda ne upošteva že načrtovanih občinskih in državnih projektov. »Skrbi nas zarisana trasa praktično čez zemljišče, kjer bo stala gorenjska regijska bolnišnica. Prav tako tudi povezava mimo športnega parka, kjer načrtujemo njegovo širitev. Skeptični smo do predvidenega kar 1,5 kilometra dolgega viadukta Primskovo. Nihče ne dvomi v to, da tako železniško povezavo potrebujemo in ji seveda ne nasprotujemo. Državni načrtovalci morajo upoštevati tako občinske kot državne projekte, ki so že načrtovani. Govorim o severni obvoznici, o že omenjeni bolnišnici, pa tudi drugih projektih na Zlatem polju. Vsekakor menim, da se mora država čim prej odločiti o primerni trasi, saj bi v primeru daljšega čakanja na končno odločitev, to še kako vplivalo tudi na razvoj mesta,« je poudaril.
