Rokomet
Ločani v osmini pokala
Brez vejic in pik, brez velikih začetnic, ponekod brez presledka med besedami, z nepravilnimi zapisi besed, napačno rabo predloga s oziroma z … Takšne zapise lahko vidimo na socialnih omrežjih, v spletnih komentarjih, podnapisih video objav in še kje na polju javne rabe slovenščine. Spomnim se, da je učiteljica v osnovni šoli sestavkom brez ustreznih ločil in smisla rekla klobasa. Ne vem pa, ali jo je na mesni izdelek spominjala oblika zapisa ali je izhajala iz besede klobasanje, s katero označujemo nespametno govorjenje. Rečemo mu tudi čvekanje in v pogovornem jeziku klamfanje. Podoben pomen imata nakladanje in lapanje, medtem ko današnja mladina menda v slengu uporablja izraz yapanje, kar je dokaz več, da je jezik živ. Besede prevzemamo iz drugih jezikov, jih prilagajamo slovenščini, tvorimo nove, nekatere opuščamo, bodisi zaradi drugačnega načina življenja ali ker preprosto pozabljamo nanje.
Uporaba moderne tehnologije poleg novih besed razgrinja možnosti, da danes javno govori ali objavlja svoje zapise praktično kdorkoli, pri čemer se knjižni jezik pogosto meša s pogovornim, z narečno govorico, s slengom. Jezik, v katerem se pogovarjamo, se prenaša v pisno obliko. Ob tem se na številnih področjih kaže stik z angleškim jezikom. »Vsi jeziki na svetu, tako manjši kot večji, se v sodobnem globaliziranem svetu spopadajo s podobnimi težavami, kot je nesporni primat angleškega jezika,« je ob nedavnem praznovanju osemdesetletnice obstoja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU povedal predstojnik Kozma Ahačič. Slovenščina se po njegovi oceni uspešno spoprijema z izzivi, kar je, kot je še poudaril, zasluga številnih ljudi, ki se trudijo tako na strokovnem, znanstvenem kot tudi na medijskem in šolskem področju. »Glede na ostale smo v razmeroma dobri kondiciji, ampak če ne bomo redno telovadili, nam ne bo dobro.« Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika svetuje, naj ob uporabi mobitela, gledanju televizije ali nastavitvah podnapisov in računalniških operacijskih sistemov dosledno uporabljamo materni jezik.
Osrednja ustanova za spremljanje in raziskovanje slovenščine nas opremlja s pripomočki za rabo jezika tako v vsakdanjem življenju kot v strokovnem, znanstvenem, medijskem ... Slovarji, atlas, dve svetovalnici in različne zbirke so prosto dostopni na spletu; najdemo jih na portalu Fran, ki nam že dobro desetletje omogoča, da ohranjamo in izboljšujemo svojo jezikovno kondicijo ter s tem naredimo nekaj za materni jezik. Ko smo v vlogi bralcev, pa – bodimo izbirčni, ker lahko najdemo tudi veliko kakovostnih besedil.