Prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin je lani upadla za dobro petino. / Foto: Tina Dokl

Prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin je lani upadla za dobro petino. / Foto: Tina Dokl

Nepremičnine se še dražijo

Na nepremičninskem trgu še naprej spremljamo trend rasti cen, čeprav število prodaj upada. Na Geodetski upravi RS menijo, da prehajamo v fazo ohlajanja trga.

Kranj – V minulih dneh je podatke o cenah stanovanjskih nepremičnin najprej objavil republiški statistični urad, sledilo je še leto poročilo Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs).

Po podatkih statističnega urada cene stanovanjskih nepremičnin neprekinjeno rastejo že deseto leto zapored. Lani so se podražile za 8,5 odstotka. Najizrazitejše je bilo zvišanje v segmentu novih stanovanj, ki so se podražila za dobrih deset odstotkov, za desetino so se podražile tudi rabljene družinske hiše. Rabljena stanovanja so se podražila za 7,3 odstotka, nove družinske hiše pa za dva odstotka.

Skupna vrednost vseh stanovanjskih nepremičnin, prodanih v lanskem letu, je znašala več kot 1,3 milijarde evrov, kar je za 14,7 odstotka manj kot v letu 2023. Prodaja stanovanjskih nepremičnin pa je lani upadla na 8.124 prodaj, v primerjavi s prejšnjim letom, ko je bilo prodanih 10.300 nepremičnin, kar kaže na 21-odstotni padec.

Prodaja precej upadla

Podatke statističnega urada potrjuje tudi poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za lansko leto, ki ga je nedavno objavil Gurs, v katerem so zapisali, da se je nadaljeval trend upadanja kupoprodaj, medtem ko so cene še naprej rasle.

Cene stanovanjskih nepremičnin neprekinjeno rastejo že deseto leto zapored.

Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države zmanjšalo za od 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš za od 10 do 15 odstotkov. V primerjavi z vrhom leta 2021 se je število prodaj tako stanovanj kot stanovanjskih hiš zmanjšalo za od 35 do 40 odstotkov, so zapisali v poročilu. Najbolj izrazit pa je trend upadanja prodaj zazidljivih zemljišč. Lani se jih je prodalo 20 odstotkov manj, v primerjavi z letom 2021 pa celo 45 odstotkov manj.

Rast cen ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a še vedno razmeroma visoka. »Na ravni države so cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 10 odstotkov, cene stanovanjskih hiš pa za 9 odstotkov, medtem ko so cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb zrasle za kar 17 odstotkov,« so zapisali na Gursu, kjer menijo, da smo v samem vrhu nepremičninskega cikla in postopoma prehajamo v fazo upočasnitve oz. ohlajanja trga.

Kakšno je stanje na Gorenjskem

V Kranju z okolico so na Gursu zaznali 20 odstotkov manjšo prodajo stanovanj v primerjavi z letom 2023, število prodanih hiš pa je upadlo celo za 35 odstotkov. »Kljub velikemu povpraševanju v zadnjih letih v Kranju še ni prišlo do prave gradbene ekspanzije ali večjih stanovanjskih projektov. Tako je bilo v letu 2024 zgrajenih dobrih 200 novih stanovanjskih enot, pri čemer je več kot 80 odstotkov teh enot v večstanovanjskih zgradbah,« ugotavljajo in dodajajo, da so bile vse enote že v času gradnje rezervirane ali prodane. Napovedi za prihodnje obdobje ocenjujejo kot obetavne. »Trenutno je v fazi gradnje 550 stanovanjskih enot, v prihodnjih letih pa je že načrtovana dodatna gradnja 750 enot.«

Rast cen se je v Kranju z okolico sicer umirila. Stanovanja so se lani glede na leto poprej podražila za štiri odstotke, pri hišah pa so zaznali stagnacijo. Kumulativno so sicer stanovanja in hiše v tem delu Slovenije dražji za 57 oz. 52 odstotkov glede na cene v letu 2019.

V alpskem turističnem območju, ki obsega Kranjsko Goro ter Bled z okolico, Bohinj ter Julijske Alpe, se je gibanje cen prav tako umirilo. Lani so pri stanovanjih zaznali stagnacijo, medtem ko so se hiše pocenile za štiri odstotke. Od leta 2019 so sicer cene stanovanj narasle za 75 odstotkov, cene hiš pa za 85 odstotkov.