Nesreča ne počiva

Večkrat se zalotim, da ob novici o še eni nesreči v gorah nejevoljno godrnjam nad tistimi, ki se v takšnih ali drugačnih razmerah podajo v višave. Zakaj vendarle rinejo gor, se sprašujem. Pa se prav v tem istem trenutku pogosto spomnim, kako sem se pred leti tudi sama – v ne najboljši fizični pripravljenosti, brez pravega znanja in s precej vprašljivo opremo – prvič podala v hribe v pravih zimskih razmerah. Snega je bilo na vrhu Mrežc zagotovo več kot dva metra. Ko sem stala tam, obdana z neskončno belino in tišino, ki jo poznajo le vrhovi, sem razumela, zakaj ljudje vedno znova iščejo ta občutek. Ker se, kljub lastni majhnosti pred veličino gora, počutiš neizmerno velikega in svobodnega. Vzpon in vrnitev sta se zame takrat srečno končala, brez zdrsa, padca, nepredvidenih situacij in nesreče. A lahko bi bilo povsem drugače, saj so prav pomanjkljivosti, ki sem jih omenila zgoraj, pogosto glavni razlog za nesreče v gorah. Pa tudi če vse to imaš, nisi imun na nesrečo. Narava namreč ne pozna pravil. En napačen korak ali zgolj splet nesrečnih okoliščin je lahko dovolj.

Nesreče so v zadnjem času prepogosto terjale življenja. Nadvse tragičen je bil minuli konec tedna, ko so umrli trije mladi ljudje, dva v gorah, na smučišču pa se je smrtno ponesrečil otrok. Ob tem ne gre prezreti gorskih reševalcev, enot helikopterske nujne medicinske pomoči, policijskih in vojaških posadk ter drugih, ki se vedno znova odzovejo in priskočijo na pomoč. Njihovo delo je zahtevno, pogosto nevarno in nemalokrat predstavlja tveganje tudi za njih same.

Enota helikopterske nujne medicinske pomoči Brnik je le v prvih desetih dneh marca opravila 28 intervencij, v katerih so obravnavali trideset poškodovancev in bolnikov, ki so bili večinoma hudo poškodovani ali kritično bolni. Po sedem intervencij so zabeležili v gorah in na drugih težko dostopnih terenih ter na smučiščih. Po številu intervencij je bil najbolj obremenjen petek, 7. marec, ko so jih našteli šest. »Porast števila nujnih primerov pomeni večje obremenitve za vse zdravstvene delavce, ki skrbijo za hitro in kvalitetno oskrbo pacientov na terenu. Zahtevnost primerov vpliva tudi na odzivne čase in razpoložljivost ekipe oziroma helikopterja,« so opozorili v Osnovnem zdravstvu Gorenjske.

Zavoljo vseh, ki nam vedno in povsod nudijo pomoč, bodimo kar se da previdni. S svojo odgovornostjo jim vsaj malce olajšajmo in prikrajšajmo delo. Nesreče v gorah, na smučiščih ali kjerkoli drugje sicer niso nič bolj ali manj verjetne kot denimo na prehodu za pešce ali v avtomobilu. Povsem se jim ne moremo izogniti, saj nesreča nikoli ne počiva, lahko pa vsaj s preudarnostjo zmanjšamo možnosti zanjo.