Net metering je nevzdržen

V Sloveniji je danes že več kot 60.000 samooskrbnih odjemalcev električne energije. / Foto: Tina Dokl

Net metering je nevzdržen

Dobavitelji električne energije in operater ELES državo pozivajo k sistemski rešitvi nadaljnjega zagotavljanja oskrbe odjemalcev v shemi net metering, pri tem pa poudarjajo, da odjemalci ne bi smeli nositi tega bremena.

Kranj – Potem ko je dobavitelj elektrike Suncontract konec septembra najavil, da bo zaradi bremena financiranja net meteringa ukinil to storitev za svoje odjemalce in proti državi vložil tožbo, so zdaj dobavitelji električne energije in operater ELES državo pozvali k sistemski rešitvi tega vprašanja in k nadaljnjemu zagotavljanju pravic oskrbe končnih odjemalcev (lastnikov samooskrbnih sončnih elektrarn) v sistemu neto merjenja.

Spremenjene razmere na trgih

Sistem net metering oziroma letne izravnave je bil v začetku zelo uspešna spodbuda za razvoj samooskrbe in zelenega prehoda, zaradi izredno spremenjenih razmer na trgu pa je zagotavljanje njegovega izvajanja postalo nevzdržno, so poudarili na novinarski konferenci Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije.

Tržna cena električne energije je v času, ko odjemalci v shemi net metering prevzemajo elektriko iz omrežja (predvsem zvečer in pozimi), bistveno višja od cene v času, ko jo v omrežje oddajajo (predvsem podnevi in poleti).

Kot so pojasnili, so odjemalci v shemi letnega netiranja upravičeni do obračuna po načelu razlike med prevzeto in oddano električno energijo ob koncu obračunskega obdobja, ki traja eno koledarsko leto. V tem obdobju se izvaja količinsko netiranje, kar pomeni, da se kilovatna ura oddane energije izravna s kilovatno uro prevzete energije brez finančnega ovrednotenja. Če odjemalec na letni ravni proizvede več energije, kot je porabi, nima dodatnih stroškov, v nasprotnem primeru pa po ceniku plača le manjkajočo količino energije. Dobavitelj pa mora na drugi strani zagotavljati manko energije v 15-minutnih obračunskih intervalih, ko odjemalec nima dovolj lastne proizvodnje, in jo na tak način tudi zakupuje na trgu.

Vmes so se spremenile razmere na trgih, ki so posledica obsežnih naložb v obnovljive vire energije (OVE) v Evropi, čemur niso istočasno sledile investicije v hranilnike električne energije. Posledično je tržna cena električne energije v času, ko odjemalci prevzemajo elektriko iz omrežja (predvsem zvečer in pozimi), bistveno višja od cene v času, ko jo odjemalci v omrežje oddajajo (predvsem podnevi in poleti). Tovrstne razlike v ceni pa povečujejo tako stroške izravnave kot tudi sistemska tveganja zagotavljanja stabilnega delovanja elektroenergetskega sistema.

Oblikovanje državnega mehanizma

Državo so zato pozvali k pospešenemu oblikovanju posebnega mehanizma, ki bo omogočal nadaljnje zagotavljanje pravic končnih odjemalcev, ki so pomembno prispevali k zelenemu prehodu Slovenije. Poudarili so nujno vključitev srednjeročnih ukrepov pospeševanja investicij v hranilnike električne energije, ki bi preko povečanja prožnosti odjema omogočili prehod na dolgoročne vzdržne sheme samooskrbe. »Odjemalci, vključeni v shemo letne izravnave, so najbolj prispevali k zelenemu prehodu Slovenije, zato ne smejo nositi tega bremena,« je poudaril predsednik sekcije dobaviteljev električne energije in direktor družbe ECE Sebastijan Roudi.

V Sloveniji je danes že več kot 60.000 samooskrbnih odjemalcev, ki so prispevali k temu, da smo dosegli cilje glede deleža OVE v energetski mešanici države, so še poudarili dobavitelji elektrike in ELES. Leta 2023 je tako Slovenija dosegla cilj, da 25 odstotkov vse porabljene energije proizvede iz obnovljivih virov, s čimer se je izognila dodatnim finančnim obremenitvam v obliki statističnega prenosa, ki so v preteklih letih znašale okoli 18 milijonov evrov.