Predsednik združenja Milan Brence / Foto: Gorazd Kavčič
Ni vse v strojih, najpomembnejši so ljudje
»Država z razpisi namenja denar za nakupe novih traktorjev in opreme, ne pa za postavitev trdnega temelja mladih družin, pa četudi je morda to bolj pomembno kot nov traktor,« je na nedavnem posvetu o mladih kmečkih sirarjih dejal Milan Brence, predsednik Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.
Strahinj – Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v okviru Festivala slovenskih sirov pripravilo oktobra v Biotehniškem centru Naklo posvet z naslovom Zgodbe mladih sirark in sirarjev. Svoje težave, izzive in zamisli so predstavili mladi sirarji Peter Demšar s kmetije Na Ravan (Cerkljanski Vrh), Monika Jenko Dolinar s kmetije Eržen oziroma sirarnice Rožnik (Ljubljana Podutik) ter Eva Vrevc Jenko in Matevž Jenko s kmetije Pr' Matevž (Reteče pri Škofji Loki). Njihove zgodbe se glede pogojev kmetovanja, okoliščin prevzema kmetije ter izobrazbe razlikujejo, a imajo tudi marsikaj skupnega: preobremenjenost z delom, pomanjkanje usposobljene delovne sile, ki bi jim lahko pomagala pri delu na kmetiji in v sirarni, poslabševanje davčnega okolja, povečevanje administracije, slabšanje možnosti za financiranje naložb, težave pri kandidiranju za finančna sredstva na razpisih za ukrepe skupne kmetijske politike, vse strožje in pogosto tudi neživljenjske zahteve glede ohranjanja okolja …
Predsednik združenja kmečkih sirarjev in izkušeni sirar Milan Brence ter povabljeni gostje so v pogovoru, ki ga je vodila sirarka Irena Orešnik, iskali rešitve za težave mladih prevzemnikov kmečkih sirarn in kmetij, predvsem za to, kako jim zagotoviti boljše pogoje za njihovo delovanje. »Velik problem slovenskih kmetov je povezovanje. To je ključno tudi za nadaljnji razvoj kmečkega sirarstva. Mladim svetujem, da si poiščejo partnerje in se razvijajo skupaj,« je dejal Brence, ki je potlej na podlagi lastnih izkušenj predstavil prenos kmetije na mlade prevzemnike, ob tem pa poudaril: »Še marsikateri oče bi prepisal sinu kmetijo, če ga ne bi skrbelo, kako bo preživel. Tu bi morala ukrepati država in starejšim z odpravnino, s kreditno shemo ali kako drugače zagotoviti ekonomsko varnost,« je dejal in poudaril, da država pozablja tudi na mlade, ki so ključni za nadaljnji razvoj kmetijstva. »Kmetija, ki nima mlade družine, je zelo ranljiva. Denar, ki jih država namenja za kmetijstvo, bo treba razdeliti drugače. Razpisi so za traktorje in opremo, za postavitev trdnega temelja mladih družin pa jih ni, pa četudi je morda to bolj pomembno, kot so novi stroji.«
Dr. Marijan Pogačnik, direktor Biotehniškega centra Naklo, je ugotavljal, da je v kmetijstvu pomembna tudi pozitivna promocija. »Če starši deset, dvajset, trideset let govorijo svojim otrokom, da se ne splača kmetovati, potem zanesljivo ne bodo imeli naslednika. Prevzemnika je treba vzgojiti.« Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) Eva Golob je poudarila, da je mladim treba dati priložnost, da se izkažejo. Doris Letina, vodja področja za mlade in kmetijsko politiko pri ZSPM, je dodala, da so kmetje preobremenjeni tudi zaradi nenehnega spreminjanja ukrepov kmetijske politike in stalnega prilagajanja razmeram na trgu.
Kot je dejala Ana Le Marechal Kolar, generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, slovenski potrošniki še niso tako nacionalno zavedni, da bi – tako kot na primer avstrijski in francoski – posegali predvsem po domačih, lokalnih pridelkih in izdelkih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že zdaj daje velik poudarek promociji domače hrane, še zlasti izdelkov iz shem kakovosti, veliko pa k temu lahko prispevajo tudi kmetje, in sicer tako, da potrošnikom predstavijo, kako kmetujejo, kako nastajajo pridelki, kakšen je kmečki način življenja …
»Veliko zadrug je za to, da bi pospešile prodajo domače, lokalno pridelane hrane, tudi sirov iz kmečkih sirarn, uredilo v svojih trgovinah »domače kotičke in 'domače police',« je dejal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in dodal, da zadruge kapitalsko niso tako močne, da bi se s trgovinami prebile tja, kjer je največ kupcev, to je v središča večjih mest.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po besedah Andreje Komel, vodje sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja, z razpisi spodbuja tudi naložbe v predelavo mleka, pri tem pa sirarji zaradi usmeritve države v sektorje z nizko stopnjo samooskrbe (zelenjava, pšenica, prašiči) težje prihajajo do finančne podpore. Pri naslednjih razpisih za naložbe v predelavo in trženje bodo dali poudarek predelavi in trženju mleka in mesa iz nadstandardne reje, država pa bo bolj podprla tudi srednje velike kmetije.
Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, je povedal, da se je na njihove pravnike doslej glede prevzema kmetije obrnilo že 150 kmetov. V okviru javne službe deluje tudi specialist za sirarstvo. »V Sloveniji znanja o sirarstvu ni dovolj, po znanje moramo tudi v tujino,« je dejal Jagodic in dodal, da je en svetovalec za vso Slovenijo premalo in da je ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij za kmete – sirarje pomembno tudi za to, ker na ocenjevanju dobijo tudi nasvet, kako še izboljšati izdelke. Jagodic se je zavzel tudi za združitev zdaj razdrobljene promocije domače, lokalno pridelane hrane.