Nobelovci 2024

Vseh šest nagrad

Nobelovo nagrado za medicino za leto 2024 prejmeta ameriška znanstvenika Victor Ambros in Gary Ruvkun za odkritje mikro RNK, novega razreda majhnih molekul RNK, ki imajo ključno vlogo pri regulaciji genov. Nobelovo nagrado za fiziko prejmeta ameriški znanstvenik John J. Hopfield in britansko-kanadski znanstvenik Geoffrey E. Hinton »za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami«. Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo ameriški znanstveniki David Baker ter britansko-ameriški znanstveni dvojec Demis Hassabis in John Jumper za delo na področju napovedovanja zgradbe beljakovin z umetno inteligenco. V četrtek so objavili nagrado za književnost, o njej spodaj. V petek je sledila Nobelova nagrada za mir, za svoja prizadevanja za svet brez jedrskega orožja jo je prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki združuje preživele iz napadov z jedrsko bombo na Hirošimo in Nagaski. Nobelovi nagrajenci za ekonomijo so postali na ameriških univerzah delujoči ekonomisti Daron Acemoglu, Simon Johnson in James Robinson za študije o vlogi, kako nastajajo družbene institucije in kako vplivajo na blaginjo držav …

Nevarna umetna inteligenca

Eden od nagrajencev, fizik Geoffrey E. Hinton, je novinarjem v odzivu na nagrado povedal, da se boji lastnega izuma. »Geoffrey E. Hinton se je rodil leta 1947 v Londonu. Doktoriral je leta 1978 na Univerzi v Edinburgu, danes je profesor na Univerzi v Torontu v Kanadi, deset let je delal tudi za Google, lani pa je podjetje zapustil, da lahko jasno in glasno opozarja, da tehnologija, ki jo je pomagal ustvariti, predstavlja eksistenčno grožnjo človeštvu. Hinton je poudaril, da ga je nagrada ujela popolnoma nepripravljenega. 'Trenutno sem v enem poceni hotelu v Kaliforniji, kjer ni dobrega ne telefonskega ne internetnega signala. Moral bi iti na diagnostično slikanje z magnetno resonanco, vendar bom pregled očitno moral odpovedati,' je dejal ob razglasitvi nagrade. Umetna inteligenca (UI) bo po njegovem mnenju svet spremenila tako, kot ga je industrijska revolucija. 'Toda namesto da bi presegla ljudi v fizični moči, bo presegla ljudi v intelektualnih sposobnostih. Z UI bi lahko imeli boljšo zdravstveno oskrbo, bolj bomo učinkoviti, vendar imam tudi veliko skrbi zaradi slabih posledic. Nimamo namreč izkušenj z nečim, kar je pametnejše od nas,' je poudaril. V zadnjem času je večkrat opozoril na prehiter razvoj umetne inteligence. Ko je lani zapustil Google, je podal več intervjujev, v katerih je skušal svetu dopovedati, da 'ni nepredstavljivo', da lahko UI izbriše človeštvo. Dejal je celo, da obžaluje nekatere svoje raziskave. 'V enakih okoliščinah bi znova naredil isto,' je povedal na Nobelovi novinarski konferenci. 'Vendar me skrbi, da bi lahko bili splošna posledica tega sistemi, inteligentnejši od nas, ki bi sčasoma prevzeli nadzor.' Dodal je, da sam sicer uporablja gpt4 (močnejša različica chatgpt). 'Ko želim kaj vedeti, ga vprašam. Mu seveda ne zaupam popolnoma, ker halucinira, a je zelo uporabno orodje.'« (Vir: Delo)

Vegetarijanka

Minuli četrtek smo izvedeli, da prejme Nobelovo za književnost južnokorejska pisateljica Han Kang (1970), za »intenzivno poetično prozo, ki se spopada z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja«. V slovenščini imamo do zdaj le en njen roman. »Knjiga Vegetarijanka je v korejskem izvirniku izšla že leta 2007. Svetovno znana je postala leta 2016, ko je roman po prevodu v angleški jezik osvojil mednarodno Bookerjevo nagrado. V slovenski jezik ga je iz španščine prevedla Urša Zabukovec, ki nam v spremni besedi razloži, zakaj je tako. Prevod prevoda je primerjala še z angleškim, ruskim in poljskim prevodom in ugotovila, da angleški prevod na nekaterih mestih pomensko izstopa in da so iz besedila izostali celi deli povedi ali celo celi odstavki. Očitno je slabih 200 strani dolga knjiga strup v majhni steklenički, tako za prevajalce kot za bralce.« In še o vsebini: »Sredi noči zasači mož svojo ženo Yeonghye pred hladilnikom in kupom mesnih izdelkov v vrečah za smeti. Običajna korejska gospodinja se po nočnih morah namreč odloči, da ne bo več jedla mesa. Njena družina tega ne razume in ne sprejme in ji skuša na družinskem kosilu na silo stlačiti meso v usta. To povzroči daljnosežne posledice za vse vpletene. Bolj kot se potapljamo v globino zgodbe, ki nam jo iz treh zornih kotov pripovedujejo vegetarijankin mož, svak in njena sestra, bolj spoznavamo, da pri vsej stvari sploh ne gre zgolj za vegetarijanstvo, ampak za kompleksnost odnosov in bolečino duše.« (Vir: dobreknjige.si)