Nobelove nagrade 2025

Vsak dan po ena

Podeljevanje Nobelovih na­grad poteka tako, da vsak dan, začenši s ponede­ljkom, razglasijo po eno nagrado. V ponedeljek je kot prva na vrsti medicina. Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za leto 2025 so prejeli znanstveniki Mary Brunkow, Fred Ramsdell in Šimon Sakaguči, za »svoja odkritja na področju periferne imunske tolerance«. Ta odkritja so spodbudila razvoj novih metod zdravljenj raka in avtoimunskih bolezni. V torek je sledila fizika. Nobelovo nagrado za fiziko letos prejmejo v ZDA dejavni znanstveniki: Britanec John Clarke, Francoz Michel H. Devoret in Američan John M. Martinis – za odkritja s področja kvantne mehanike. Natančneje: »za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v električnem vezju«. Razumi, kdor more. Njihov dosežek seveda pozdravljamo. V sredo sledi kemija. Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo znanstveniki Susumu Kitagava, Richard Robson in Omar M. Yaghi za razvoj kovinsko-organskih ogrodij, ki se med drugim lahko uporabljajo za zajemanje ogljikovega dioksida in pridobivanje vode iz puščavskega peska. V četrtek je na vrsti nagrada za književnost, ki je za nas, laike, najbolj zanimiva in razumljiva. Letošnja Nobelova nagrada za književnost gre v roke madžarskemu pisatelju Lászlu Krasznahorkaiu »za njegovo prepričljivo in vizionarsko delo, ki sredi apokaliptičnega strahu ponovno potrjuje moč umetnosti«. V petek pa je Norveški Nobelov odbor v Oslu za prejemnico letošnje Nobelove nagrade za mir razglasil venezuelsko opozicijsko političarko Mario Corino Machado. »Nagrado za mir prejema za svoje neutrudno delo pri spodbujanju demokratičnih pravic za ljudstvo Venezuele in za boj, da bi dosegli pravičen in miren prehod iz diktature v demokracijo.« V ponedeljek, 13. oktobra, pa smo izvedeli še, kdo so dobitniki Nobelove za ekonomijo. Nobelovo nagrado za ekonomijo prejmejo Joel Mokyr, Philippe Aghion in Peter Howitt za prispevek k razumevanju vpliva novih tehnologij na trajnostno gospodarsko rast. Nagrade bodo vsem nagrajencem tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Še posebej pa razveseljuje dejstvo, da kljub vojnam, podnebnim katastrofam in človeški neumnosti znanstveniki in umetniki raziskujejo in ustvarjajo še naprej, kot da se ta svet ne bo nikoli končal.

Srednjeevropski nobelovec

Po Imreju Kertészu, ki je Nobelovo nagrado prejel leta 2002, je László Krasznahorkai že drugi madžarski nobelovec. Nagrada njemu lahko veseli tudi Slovence, saj gre za priznanje srednjeevropskemu avtorju. V Sloveniji smo njegovo odličnost priznali že z našo književno nagrado Vilenica, ki jo je prejel leta 2014. V slovenščino so prevedena njegova dela Vojna in vojna, prvenec Satanov tango in Svet gre naprej, zadnji dve sta izšli pri Beletrini, vse prevode pa podpisuje Marjanca Mihelič. Po njenih besedah je Krasznahorkai »neizprosen kritik človeških zablod v zgodovini, zapisovalec univerzalnih silnic človekovega bivanja v svetu in neumorni zasledovalec vsega presežnega v umetnosti«. Kot tak je po njenem mnenju več kot zasluženo prejel letošnjo Nobelovo nagrado. »Hkrati je tudi vizionar in iskatelj z nepotešljivo željo po ustvarjanju po najvišjih merilih. Neprenehoma si prizadeva ustvariti vez med resničnostjo in fikcijo, čeprav ves čas tudi v kafkovskem 'precepu', med čakanjem in ostajanjem pred vrati, v beckettovskem nenehnem vračanju na isto, v usojenem nam življenju v protislovju,« še dodaja prevajalka. Krasznahorkai meni, da so človekove možnosti dojemanja sveta omejene, zmote človeštva skozi zgodovino pa brezmejne, radikalizacijo česar lahko znova opažamo prav v zadnjih letih, je zapisala. »Vse to, in to na svojski, do konca izbrušen način, obstaja namreč že krilatica 'Krasznahorkaieva poved', je očitno še zdavnaj prepričalo tako bralce po svetu kot pri nas, čeprav tovrstna proza ni ravno lahko branje. Najbrž deluje v njej tudi tista prvinska 'magična' sila, po njegovo 'domnevno izvorna moč Besede' ... ko nas morda 'pred norostjo cinizma' reši samo to in 'samo to gradi gotovost, sicer rahlejšo od sapice.'« (Vir: MMC RTV SLO)

Namesto sklepa

Namesto sklepa preberimo odlomek iz romana letošnjega nagrajenca za književnost. »Če umremo, gre vsa mašinerija naprej, ljudje pa mislijo, da je to največje gorje, je Korim pozneje prekinil samega sebe, nato pa sklonil glavo, nekaj časa tuhtal, potem pa začel z obrazom, spačenim od bolečine, počasi krožiti z glavo, vmes pa dejal: Čeprav je mogoče samo iz tega, kar gre naprej, jasno razumeti, da mašinerije sploh ni.« (Odlomek iz romana Vojna in vojna, Cankarjeva založba, Ljub­ljana 2015, str. 287)