Nova ministra dan po prisegi prevzela posle

Državni zbor je v ponedeljek s 46 glasovi za in 26 proti za novega ministra za obrambo izvolil Boruta Sajovica, za ministra za vzgojo in izobraževanje pa dosedanjega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja. Mandat v aktualni vladi Roberta Goloba sta nastopila isti dan po dani prisegi, v torek pa sta tudi uradno prevzela posle na svojih ministrstvih. Logaj je posle prevzel od svojega predhodnika Darja Fel­de, ki je s funkcije šolskega ministra odstopil, ker se želi vrniti v akademske vode. Sajovicu, nekdanjemu tržiškemu županu in dosedanjemu vodji poslanske skupine Gibanja Svoboda, je posle na ministrstvu za obrambo predal premier Robert Golob, ki je po odhodu Marjana Šarca v evropski parlament začasno vodil resor. Ob tem je premier poudaril, da posle Sajovicu predaja s ponosom, in ocenil, da na ministrstvu za obrambo »stvari tečejo tako, kot si želimo, da bi tekle tudi drugje v državi«. Povečujejo sredstva tako za vojaško opremo kot za področje reševanja in zaščite, denar vlagajo v programe, namenjene varnosti ljudi, v odpornost celotne družbe pred naravnimi nesrečami in vojake. »Ravno krepitev varnosti in odpornosti je osnovno poslanstvo minis­trstva,« je dejal Golob. Novi obrambni minister Sajovic pa je v izjavi za medije dejal, da je treba v današnjih zaostrenih varnostnih razmerah razmišljati tudi o civilni obrambi in skrbeti za kibernetsko varnost. Med njegovimi prednostnimi nalogami ministra bo modernizacija opreme, znanja in kadrov Slovenske vojske. Sajovica naj bi glede na izide zadnjih volitev v državnem zboru nadomestila aktualna državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez. Če bo to možnost zavrnila, bo nadomestni poslanski mandat pripadel naslednjemu po vrsti – kamniškemu občinskemu svetniku Alešu Lipičniku.

Boštjančič tudi za digitalno preobrazbo

Finančni minister Klemen Boštjančič bo po odstopu Emilije Stojmenove Duh začasno vodil ministrstvo za digitalno preobrazbo, je ta teden sporočil predsednik vlade Robert Golob, ki, kot pravi, s potencialnimi kandidati za vodenje resorja pogovore še opravlja. Stojmenova Duh je odstopno izjavo podala konec septembra, državni poslanci pa so se z njo seznanili 27. septembra, na dan, ko bi morali razpravljati o njeni interpelaciji, ki so jo še drugič vložili v SDS.

Ustavno sodišče o sklepu o priznanju Palestine

Ustavno sodišče je v torek sporočilo, da je zavrglo za­htevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, ki ga je državni zbor sprejel 4. junija. Zahtevo so sicer 3. junija na ustavno sodišče vložili poslanci opozicijskih SDS in NSi, in sicer »zaradi kršitve v postopku obravnave in sprejema omenjenega sklepa, kršitve ustave, poslovnika državnega zbora, avtoritarnega in samovoljnega ravnanja ter zlorabe postopka«. Ustavno sodišče je pojasnilo, da nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države, saj da »sklep ni predpis, ki bi vseboval splošne in abstraktne pravne norme, ki bi urejale pravice in obveznosti pravnih subjektov ali bi povzročale pravne učinke navzven«. Priznanje je po utemeljitvi sodišča enostranski pravni akt, s katerim države sprejmejo že obstoječe dejstvo kot skladno z mednarodnim pravom. Kot piše še v odločitvi, zakonodajalec ustavnemu sodišču tudi v nobenem drugem zakonu ni podelil posebne pristojnosti za oceno ustavnosti in zakonitosti odločitve o priznanju nove države, zaradi česar ni pristojno niti za oceno ustavnosti in zakonitosti postopka njegovega sprejetja. Sodišče je odločitev sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali Marko Šorli, Klemen Jaklič in Rok Svetlič.

Poslanci prvič potrdili nov plačni zakon

Državni poslanci so ta teden opravili prvo splošno obravnavo predloga novega plačnega zakona v javnem sektorju in sklenili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Po besedah ministra za javno upravo Franca Propsa je sedanji sistem plač v javnem sektorju, ki je začel veljati leta 2008, pomanjkljiv in ne odgovarja več izzivom sodobnega časa, predlog novega plačnega zakona pa med drugim daje nastavke za boljšo povezanost plačila z rezultati dela in vzpostavlja ustrezne mehanizme za lažje privabljanje kadra. Z uvedbo nove plačne lestvice, na kateri bo razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo ena proti sedem, hkrati pa se bo zmanjšala razlika med posameznimi plačnimi razredi s štirih na tri odstotke, bo po ministrovih besedah omogočena »vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela«. Medtem ko so v opozicijskih vrstah z zakonskim predlogom večinoma zadovoljni, pa so do njega bolj skeptični opozicijski poslanci.