Nova ministra potrdili, gotovino zapisali v ustavo

Državni zbor je minuli petek na izredni seji potrdil nova ministra za pravosodje in notranje zadeve Andrejo Kokalj, dosedanjo državno sekretarko na ministrstvu, in Branka Zlobka, dosedanjega poslanca Gibanja Svoboda. Oba sta še isti dan prevzela posle od svojih predhodnikov. Andreja Kokalj, že tretja pravosodna ministrica v aktualni vladi Roberta Goloba, je nadomestila Andrejo Katič, Branko Zlobko, prav tako tretji notranji minister v aktualni vladi, pa Boštjana Poklukarja. Oba prejšnja ministra sta odstopila po tragičnem napadu v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letni Novomeščan Aleš Šutar.

Pravica do uporabe gotovine v ustavi

Državni zbor je minuli petek potrdil ustavni zakon o dopolnitvi tretjega poglavja ustave, s katerim se bo pravica do plačevanja z gotovino zapisala v ustavo. Zakon bodo razglasili predvidoma 1. decembra. Pobudo za vpis pravice do plačevanja z gotovino v ustavo je združenje Povezani smo novembra 2023 v državni zbor vložilo s 56.267 podpisi. Kot so pojasnili, želijo na ta način jasno zaščititi fizično gotovino, pojem gotovina pa se mora vedno nanašati na denar v fizični obliki. S tem se preprečuje, da bi se v prihodnje pod pojmom gotovina začele razumeti tudi digitalne oblike denarja, kot so elektronski denar, kriptovalute ali digitalni evro, so dodali.

Opozorilo iz Bruslja

Evropska komisija je Slovenijo v torek opozorila, da bi bil proračunski načrt za 2026 lahko v neskladju s fiskalnimi pravili EU, in jo pozvala, naj v okviru proračunskega postopka sprejme ustrezne ukrepe. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec opozorilo jemljejo resno in bodo izvedli preglede obstoječih javnofinančnih odhodkov ter po potrebi posegli po ukrepih in odpravi anomalij, je poročal STA. Kot je pojasnila, je Slovenija proračunske načrte oddala, preden je bil sprejet zakon o pravici do zimskega regresa s finančno oceno okoli 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Zato je Evropska komisija državo opozorila, da je treba te nove obveznosti upoštevati v okviru sprejetih zavez. Minister za finance Klemen Boštjančič je sicer pred potrditvijo obveznega zimskega regresa napovedal, da se bo njegovo izplačilo v javnem sektorju leta 2026 tako kot letos zagotovilo s prerazporeditvami.

Sloveniji nova sredstva za okrevanje

Evropska komisija je v sredo Sloveniji izplačala 440 milijonov evrov (od tega 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 40 milijonov evrov posojil) na osnovi četrtega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, saj je zadovoljivo izpolnila vseh 27 zahtevanih mejnikov. Slovenija je do zdaj skupaj prejela že 69 odstotkov vseh razpoložljivih evropskih sredstev za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost, kar jo postavlja ob bok najuspešnejšim, je poudaril minister za finance Klemen Boštjančič. Skupaj z zadnjim plačilom je Slovenija do zdaj prejela skupaj 1,54 milijarde evrov Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je največji del finančnega svežnja NextGenerationEU za okrevanje po pandemiji covida-19. Za izvedene projektne aktivnosti je država končnim prejemnikom že izplačala več kot eno milijardo evrov. Za izvedbo načrtovanih naložb je angažiranih več kot 1360 projektov v vseh slovenskih regijah.

Resni.ca predlaga odpravo RTV prispevka

Zunajparlamentarna stranka resni.ca je v sredo v državni zbor s podpisi podpore volivcev vložila predlog novele zakona o Radioteleviziji (RTV) Slovenija, s katero bi odpravili RTV prispevek in vzpostavili pravičnejši način financiranja RTV Slovenija neposredno iz državnega proračuna. Od javne radiotelevizije bi zahtevali tudi pripravo racionalizacije poslovanja, tako da bi število zaposlenih v petih letih zmanjšala na 1500, in ukrepe za izboljšanje vsebinskih zasnov. Kot je poudaril predsednik stranke Zoran Stevanović, ne predlagajo ukinjanja RTVS, ampak ukinitev »samopašnosti in avtomatskega financiranja brez odgovornosti«. Vlada je sicer prejšnji teden v državni zbor vložila svoj predlog novele zakona o RTV Slovenija, koalicijski poslanci pa so svoj predlog iz leta 2022 umaknili.

Orož novi predsednik vrhovnega sodišča

Novi predsednik vrhovnega sodišča bo dr. Damjan Orož. Državni zbor je namreč minuli petek soglasno potrdil predlog za njegovo imenovanje, ki ga je na podlagi predhodnih mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta podala še prejšnja ministrica za pravosodje Andreja Katič. Orož bo na najvišjem položaju v sodstvu nasledil Miodraga Đorđevića, ki mu konec leta preneha sodniška funkcija.