Lilijana Gantar Žura, direktorica Zdravstvenega doma Kranj, je dejala, da tako slabih razmer ne pomni. / Foto: Tina Dokl (arhiv Gg)

Lilijana Gantar Žura, direktorica Zdravstvenega doma Kranj, je dejala, da tako slabih razmer ne pomni. / Foto: Tina Dokl (arhiv Gorenjskega glasa)

Novi zakon bo poslabšal dostopnost storitev

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni obravnavi do 16. oktobra, je naletela na oster odziv zdravstvenih delavcev in predstavnikov pacientov. Skupščina Zdravniške zbornice je predlog zakona, ki naj bi poslabšal dostopnost in podaljšal čakalne dobe, v celoti zavrnila.

»Trenutno nam pomagajo upokojeni zdravniki, predvsem na pediatriji, da sploh lahko oskrbimo vse otroke. Če bo sprejet ta zakon, potem tega ne bomo mogli izvajati in bodo prikrajšani res tisti najranljivejši, torej otroci.«

Ljubljana – Na nedavni novinarski konferenci na Zdravniški zbornici Slovenije so opozorili, da bi sprejem predlaganih sprememb lahko bistveno poslabšal dostopnost do zdravstvenih storitev in podaljšal že tako dolge čakalne dobe. Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj je izrazil bojazen, da bo s predlaganimi spremembami na nekaterih področjih, kjer že zdaj primanjkuje zdravnikov, stanje še slabše: »Za paciente bi to lahko pomenilo, da bomo imeli na določenih specialnostih še daljše čakalne dobe, še bolj skrb vzbujajoče pa je, če bomo na določenih specialnostih, kjer imamo zdaj malo zdravnikov, še tiste izgubili.« Podobno je na težave opozorila tudi direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec. Njihov zdravstveni dom, kjer deluje šest specialističnih ambulant in rentgen, bi se zaradi novih pravil lahko srečal z zaprtjem vseh teh dejavnosti.

Treba je izboljšati delovne pogoje

»Tako slabih razmer tudi v mojem dolgoletnem direktorovanju ni bilo,« je dejala Lilijana Gantar Žura, direktorica Zdravstvenega doma Kranj. Opozorila je na nevarnost, da bi zakon omejil sklenitev podjemnih pogodb le na primere, kjer so presežene najdaljše čakalne dobe. Na področju družinske medicine, pediatrije in ginekologije pa naj čakalnih dob sploh ne bi bilo. »Trenutno nam pomagajo upokojeni zdravniki, predvsem na pediatriji, da sploh lahko oskrbimo vse otroke. Če bo sprejet ta zakon, potem tega ne bomo mogli izvajati in bodo prikrajšani res tisti najranljivejši, torej otroci.« Zaradi sprememb bi se dodatno zapletla tudi organizacija nenujnih reševalnih prevozov in zdravstvenih storitev na športnih prireditvah. Po mnenju direktorice kranjskega zdravstvenega doma bi bilo bolj smiselno, da se namesto omejevanja dela zdravnikov izboljšajo delovni pogoji in finančne spodbude, ne le za zdravnike, temveč tudi za drugo zdravstveno osebje.

Velik izziv predstavlja tudi pomanjkanje medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja. David Vrhovec iz UKC Ljubljana je opozoril, da je treba zaposlene spodbuditi, da ostanejo v sistemu. Predsednica združenja Europa Donna Slovenija Tanja Spanič pa je izrazila zaskrbljenost, kako bo v prihodnje poskrbljeno za zdravljenje bolnic z rakom. »Čeprav veliko poslušamo, da je pacient v središču obravnave, so pacienti velikokrat na zadnjem mestu – odraz tega je prav predlog novele zakona. Ta ni bil usklajen s predstavniki bolnikov, naši predlogi niso bili upoštevani,« je opozorila. Predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti je obravnavala tudi skupščina Zdravniške zbornice, ki ga je v celoti zavrnila, saj v trenutni obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo.