O pomanjkanju zdravnikov

»Če strnem glavni vtis v enem stavku in citiram kolega dr. Iztoka Tomazina iz Tržiča: 'Zdravnik med ordinacijskim časom pogosto več časa gleda v računalnik kot pa pacienta.' Na primarni ravni se je administracija izredno povečala, čeprav bi velik del teh nalog lahko opravljali drugi zdravstveni sodelavci, deloma pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako bi razbremenili zdravnike in medicinske sestre, ki bi se lahko bolj posvetili bolnikom.«

To je ob obisku gorenjske regije dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, ki se je na Jesenicah srečala z vodstvi gorenjskih zdravstvenih domov z Jesenic, Tržiča, Radovljice, Bleda in Kranja.

Kako preprečiti dolge vrste za vpis k zdravniku

Ena večjih težav je pomanjkanje zdravnikov v družinski medicini in tudi drugih specialnostih. Če se razmere ne bodo izboljšale, bodo v nekaterih okoljih družinsko medicino kmalu izvajali predvsem zdravniki, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, je opozorila predsednica zbornice.

Z vodstvi zdravstvenih domov so se pogovarjali tudi o problemu dolgih vrst pred nekaterimi zdravstvenimi domovi, kjer pacienti čakajo, da bi se vpisali k izbranemu zdravniku, nedavno sta javnost razburila primera z Vrhnike in iz Cerkna.

»Iskali smo možne rešitve, vendar jih v resnici ni veliko. Pomagala bi boljša zakonodaja, ki bi omogočala digitalno opredeljevanje pacientov k novemu zdravniku, brez fizičnega prihoda v zdravstveni dom. Toda na drugi strani: če ima zdravnik možnost sprejeti tisoč pacientov, opredeliti pa se jih želi dva tisoč, potem prave rešitve ni. Ambulante za neopredeljene so lahko le začasen ukrep, nikakor pa niso primerne za kronične bolnike ali ljudi z resnimi zdravstvenimi težavami. Gre predvsem za gašenje požara,« je dejala Bojana Beović.

Jesenice: bliža se upokojitev več zdravnikov

Tudi direktorica Zdravstvenega doma Jesenice Maja Robič je opozorila na kadrovske težave. »Tudi na Jesenicah bi si želeli še dodatne zdravnike, da bi lahko razbremenili obstoječe ambulante in bi lahko zaprli nadomestno ambulanto, v kateri imamo še vedno precej ljudi. Potrebe po zdravnikih so velike, hkrati pa se bližajo tudi upokojevanja, zato naslednja leta ne bodo enostavna,« je dejala. Opozorila je še na podfinanciranje določenih programov, ob tem pa poudarila velik pomen regijskega povezovanja zdravstvenih domov pod okriljem Osnovnega zdravstva Gorenjske, kar je primer dobre prakse tudi po mnenju Bojane Beović.