Med podanimi predlogi na državni prostorski načrt za nadgradnjo gorenjske proge je bila tudi postavitev protihrupnih ograj v Žabnici. Teh država še vedno ne načrtuje, bo pa zanje rezervirala prostor. / Foto: Primož Pičulin
O novi progi še veliko neznank
V Mestni občini Kranj so zadovoljni s sprejetimi stališči do pripomb na državni prostorski načrt za nadgradnjo gorenjske železniške proge do Kranja, v Medvodah in Škofji Loki pa stališča še proučujejo.
Kranj, Medvode, Škofja Loka – Poročali smo, da so prejšnji teden objavili stališča ministrstva za naravne vire in prostor, ki vodi postopek priprave Državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo, do pripomb in predlogov, podanih v času lanske javne razgrnitve. Na mnoge pripombe niso konkretno odgovorili, ker jih morajo še proučiti.
Zagotovo pa je, da država z upoštevanjem načela varčne rabe prostora in združevanja infrastrukturnih koridorjev vztraja pri nadgradnji gorenjske proge v obstoječem koridorju z nekaterimi deviacijami, tako da bo dopuščala hitrosti do 160 km/h za potniški promet in do 100 km/h za tovorni promet. To je tudi v skladu s Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki jo je julija 2015 sprejela vlada, so pojasnili na ministrstvu. Glede poteka hitre tranzitne proge ob avtocesti Ljubljana–Kranj–Jesenice, za kar je bilo podanih več predlogov, med drugim je to predlagala tudi Civilna iniciativa Okolju prijazna železnica, so na ministrstvu znova odgovorili, da se je ta rešitev v predhodnih fazah študije izkazala za nesprejemljivo tako z okoljskega kot tudi ekonomskega vidika.
Ministrstvo je sprejeta stališča do pripomb in predlogov na DPN javno objavilo prejšnji teden, potem ko si je vzelo devet mesecev za njihovo pripravo. Gre za zelo obsežen dokument, ki obsega kar 453 strani, zato smo se osredotočili le na odgovore na nekatere ključne pripombe in predloge, ki so jih za svoje območje podale Mestna občina Kranj, občini Škofja Loka in Medvode in nekatere krajevne skupnosti.
Z Mestne občine Kranj (MOK) so sporočili, da so s sprejetimi stališči zadovoljni, saj je pripravljavec DPN upošteval večino njenih pripomb in predlogov. Tako je iz javno objavljenih stališč razvidno, da v Struževem ni več predvidena tovorna postaja, kar je bila tudi zahteva tamkajšnjih prebivalcev in krajevne skupnosti. Občina je sicer predlagala, naj se ta umesti na območje nasproti Tekstilindusa v Kranju oziroma Aquasave, a ministrstvo odgovarja, da po novem tovorno postajo načrtujejo v Naklem. Ostaja pa v Struževem postajališče za potnike, ki bo po mnenju kranjske občine močno olajšalo potovanje krajanom Struževega, »saj bodo dobili neposredno in izjemno hitro povezavo tako z novim potniškim terminalom v Kranju kot z Ljubljano«.
Med drugim so se pripravljavci DPN tudi zavezali, da bodo dodatno preverili lokacije, dimenzije in potek poljskih in kmečkih poti, gradnja na stavbnih zemljiščih, ki so v območju prostorskega načrta, bo mogoča v skladu z Občinskim prostorskim načrtom MOK in ob pridobitvi soglasja upravljavca železniške proge. Na območju Gorenje Save je predvidenih več kot 900 metrov protihrupnih ograj, medtem ko kljub predlogu občine država teh še vedno ne načrtuje na območju Žabnice in Struževega, bodo pa tam preverili možnost rezervacije prostora, če bi se izkazalo, da bo protihrupna ograja vendarle potrebna.
Precej pripomb in predlogov je MOK podala glede nove potniške in avtobusne postaje v Kranju. Občina je predlagala, da se razvoj potniškega terminala opravi v dveh fazah. Najprej naj se izvede gradnja novega potniškega terminala z obnovo in rekonstrukcijo postajnega poslopja, izgradnjo nadhodov, podhodov, nadstreškov, gradnjo tehnološkega objekta s prometno pisarno, rekonstrukcijo lesenega in zidanega dela obstoječega skladišča, izgradnjo parkirišč P+R ter vse dodatne posege in ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje potniškega terminala. V drugi fazi pa bi sledila še gradnja garažne hiše, ureditev zelenih površin s paviljonom, navezavo na četrti krak krožišča na severni strani postaje ob Savskem mostu ter gradnjo novega večnamenskega objekta. Občina je med drugim posebej poudarila nujnost neposredne povezave potniškega terminala s Stražiščem. Država naj bi glede na objavljena stališča te pripombe v največji možni meri upoštevala in uskladila, ugotavljajo na MOK.
Na Občini Medvode so v uvodu pojasnili, da bodo, glede na to, da ima dokument z opredelitvijo do pripomb več kot 450 strani, potrebovali nekaj časa, da se seznanijo s celotno vsebino. »Občina Medvode se je sestala z večino občanov, katerih nepremičnine ležijo tik ob novi trasi načrtovanega drugega tira in so zaradi predvidenih posegov najbolj prizadeti. Prav vsi opravljeni sestanki in pogovori so potekali izrazito pozitivno in konstruktivno. V pripombah, ki jih je Občina Medvode tako podala, so torej v večini povzeti in zajeti tudi predlogi in pripombe občanov. V opredelitvah do naših pripomb ugotavljamo, da je nekaj stališč za Občino Medvode pozitivnih, precej pripomb pa še čaka na opredelitve v nadaljnjem postopku priprave projekta. Pričakujemo, da bodo investitor oziroma naročnik ter projektanti tudi te pripombe upoštevali,« je prvi odziv z Občine Medvode.
Ena izmed ključnih pripomb občine je vezana na prestavitev vodnega vira na območju Svetja. »Vsaj dvajset metrov zamika je mogoče pridobiti ob odstranitvi vodarne Svetje, ki leži tik ob trasi nove povezave. Občina Medvode še enkrat več ponavlja, da ni in ne bo pristala na rešitev, ki ne bi predvidevala prestavitve vodarne, hkrati pa poudarjamo, da prav prestavitev le-te omogoča veliko manj konfliktno umeščanje tira na strani Ladje,« so poudarili. Stališče ministrstva za naravne vire in prostor je, da prestavitev tirov na tem območju pokritega vkopa Svetje ni mogoča, saj to pomeni prestavitev tirov na daljšem odseku, kar pa ni izvedljivo. O sami prestavitvi vodarne v objavljenih stališčih ni konkretnega odgovora.
Na splošno ostaja odprtih še kar nekaj vprašanj. V več primerih je bil namreč podan odgovor, da se bodo pripombe še dodatno preučile in da je odločitev predmet nadaljnjih faz projektiranja.
Tudi na Občini Škofja Loka ugotavljajo, da gre za »izjemno obsežen dokument in za zelo zahteven in kompleksen strateški državni prostorsko-infrastrukturni projekt (DPN) oziroma poseg«, ki ga morajo še natančno proučiti vse pristojne občinske strokovne službe. »Šele po podrobni in celoviti analizi dokumenta bomo do objavljenih stališč in pripomb lahko podali ustrezno strokovno mnenje,« so poudarili.
Občina je sicer v javni razgrnitvi predlagala, da v Retečah, kjer se nova trasa železniške proge odmika od vasi, za boljšo dostopnost do novega postajališča zgradijo obojestranski pločnik in kolesarsko stezo ob regionalni cesti, zagotovijo pa naj tudi neprekinjen potek javne poti, ki bi jo nova proga presekala. Predlagali so tudi razširitev nekaterih podhodov, optimizacijo izvennivojskih prehodov čez železniško progo in kolesarske povezave vzporedno z železniško progo na nivoju terena. Ministrstvo je odgovorilo, da bodo pripombe poskušali v največji možni meri upoštevati. Na pripombo, da območje naravne vrednote Reteče – gramoznica ni primerno za odlaganje dodatnega zemeljskega izkopa ob gradnji nove proge, so odgovorili, da zasipanje gramoznice v Retečah ni predvideno.
Svoje pripombe so podale tudi nekatere škofjeloške krajevne skupnosti. Predlog, da se tudi na Godešiču predvidi postajališče, je pripravljavec DPN zavrnil s pojasnilom, da dodatnih postajališč ne bodo vzpostavljali zaradi razmeroma kratke razdalje med obstoječimi postajami. Na nasprotovanje predvidenemu poseku dreves na območju Reteč zaradi bojazni pred povečanim vplivom vetrov na naselje je bilo odgovorjeno, da vpliv na gozd ne bo bistven pod predpostavko, da se izvedejo predvideni omilitveni ukrepi. Predloge za dodaten izvoz iz krožišča pri novem postajališču v Retečah, ki bo namenjen dostopu do kmetijskih zemljišč, za ponovno vzpostavitev prehoda čez obstoječo železnico v naselju Reteče, ki je bil pred leti ukinjen, in za izgradnjo podvozov na tem območju pa bo pripravljavec DPN preučil in v največji možni meri upošteval.
