Ob obletnici na Brezjah

Brezje – Že kmalu po ustanovitvi Slovenske karitas maja 1990 so začele nastajati škofijske in župnijske karitas, najprej zaradi poplav v Celju in nato zaradi prihoda beguncev iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine, je pojasnil generalni tajnik Peter Tomažič. Danes Karitas sestavlja močna mreža šestih škofijskih in 453 župnijskih karitas z več kot deset tisoč prostovoljci, ki stopajo v stik z ljudmi v stiski po vsej Sloveniji.

V 35 letih je Karitas pomagala več kot milijon ljudem, je poudarila Mojca Kepic, vodja programov v Slovenski karitas. Samo v lanskem letu je bilo tako v različne njihove programe vključenih več kot 145 tisoč oseb, od tega skoraj 30 tisoč otrok in več kot 40 tisoč starejših. Vsako leto Karitas s hrano, plačilom položnic, oblačili in drugo pomočjo podpira več kot 40 tisoč gospodinjstev – oziroma samo lani več kot 91 tisoč posameznikov v stiski. »Za temi številkami so obrazi očetov, mam, otrok, starejših in mladih, ki so se znašli v stiski in v upanju prišli na Karitas. Vi, dragi sodelavci in prostovoljci, pa ste njihove stiske slišali in nanje odgovorili,« je v nedeljo nagovorila zbrane v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah.

Karitas upravlja tudi osem materinskih domov in eno varno hišo ter v sedmih terapevtskih skupnostih izvaja podporo zasvojenim. Skrbi za brezdomce, žrtve trgovine z ljudmi in repatriirane osebe. Kot odgovor na sodobne stiske razvija programe za deložirane, osebe z duševnimi težavami in dolgotrajno brezposelne, je še povedala Mojca Kepic. »Karitas postaja prostor sočutja, opore in dostojanstva za vse generacije in v vsakem času.«

Skupaj z misijonarji in sodelavci lokalnih organizacij pomagajo tudi revnim po svetu, pa je poudarila Jana Lampe, ki je na Slovenski karitas pristojna za mednarodne projekte. »Samo preko akcije Za srce Afrike smo ob sofinanciranju projektov s strani ministrstva za zunanje in evropske zadeve v zadnjih 19 letih najrevnejšim v Afriki zgradili oziroma obnovili kar 12 šol, dva vrtca, dve jedilnici, center za fizioterapijo, šest zdravstvenih centrov, sedem porodnišnic in 53 večjih vodnjakov. Kar je najbolj dragoceno, pa je to, da smo na tisoče podhranjenim otrokom omogočili hrano in preživetje. Naš program Z delom do dostojnega življenja več kot 350 revnim staršem v različnih afriških državah omogoča delo, zaslužek in dostojno preživetje.«

Pri tem pa je poudarila, da se prav za vsako številko o pomoči skriva osebna zgodba. »Vsa naša pomoč ljudem prinaša upanje, preživetje in trajnostni razvoj, predvsem pa občutek, da niso sami.«