Robert Štaba, Zavod Varna pot: »Na evropskih cestah vsako leto umre okoli 20 tisoč ljudi, približno 140 tisoč pa se jih hudo telesno poškoduje. Gre za epidemijo in tiho vojno, ki je velikokrat spregledana.« / Foto: Zavod Varna pot
Ob smrtni žrtvi prizadetih več kot sto ljudi
Ob vsaki smrtni žrtvi je neposredno prizadetih 113 ljudi, ob tem pa so tisti, ki so hudo poškodovani, spregledani in jih v družbah največkrat skrijemo, je ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč dejal predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba.
Ljubljana – V Zavodu Varna pot so se ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki poteka vsako tretjo nedeljo v novembru, ob osrednjem spomeniku na ljubljanskih Žalah žrtvam prometnih nesreč minuli četrtek poklonili s spominskim vencem in simbolno svečko. Letošnji svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga v Sloveniji zaznamujemo od leta 2007, je v ospredje postavil temo Izgubljeni talenti. Vsem tistim, ki so v prometnih nesrečah prezgodaj izgubili priložnost, da bi pokazali svoj dar, sledili svojim sanjam in ustvarjali boljši svet, so se v soboto poklonili še na osrednji prireditvi v Parku varne mobilnosti v Ljubljani.
Na četrtkovi prireditvi pri spomeniku žrtvam prometnih nesreč na Žalah je predsednik Zavoda Varna pot in predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Robert Štaba poudaril, da na evropskih cestah vsako leto umre okoli 20 tisoč ljudi, približno 140 tisoč pa se jih hudo telesno poškoduje. Gre za epidemijo in tiho vojno, ki je velikokrat spregledana, je opozoril. Ob vsaki smrtni žrtvi je neposredno prizadetih 113 ljudi, ob tem pa so tisti, ki so hudo poškodovani, spregledani in jih v družbah največkrat skrijemo, je dejal. »Kdo pozna te ljudi? Tisti, ki so zaposleni, tisti, ki čutijo to poslanstvo, tisti, ki se žrtvujejo za njihovo negovanje. Največkrat pa je to mama, ki rodi in čuti tisto bolečino. Očetje smo pogosto pri tem nekako spregledani. Ne zmoremo in se umaknemo,« je povedal. »Lansko leto smo ob svetovnem dnevu povezali 650 milijonov ljudi, letos je cilj približno milijarda,« je še dodal.
»Cesta, simbol življenja in potovanja, je žal tudi prizorišče tragedij,« je poudarila v. d. direktorja Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol in dodala, da »ne smemo pozabiti niti na tiste, ki so zaradi poškodb utrpeli trajne posledice in s posledicami nesreč živijo vsak dan«. Spomnila je, da na svetu na cestah vsako leto umre milijon oseb, med njimi veliko talentov. V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih močno izboljšali prometno varnost, lani smo zabeležili tudi najmanj smrtnih žrtev doslej (68). Letos se je prometna varnost na žalost poslabšala, saj je do 9. novembra na cestah umrlo že 84 oseb. »Zato nas je še toliko bolj negativno presenetila nedavna odločitev ustavnega sodišča, da alkotest ni več dovolj za dokazovanje alkoholiziranosti posameznika. Ta odločitev pomeni hladen tuš za vse deležnike, ki se že leta trudimo z različnimi akcijami ozaveščati in preprečiti, da bi vinjen voznik sedel za volan. In klofuta za tiste, ki so zaradi voznika pod vplivom alkohola izgubili drago osebo,« je poudarila. »Ravno tako nas skrbi morebitni zakon o legalizaciji konoplje za osebno rabo. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da se je v državah, kjer so legalizirali konopljo, delež prometnih nesreč pod vplivom THC močno povečal. Ne želimo si še več žrtev – pravice voznikov ne smejo poseči v življenja nedolžnih ljudi na cesti! Zato pozdravljamo vse pobude in predloge pristojnih ministrstev, ki prispevajo k temu, da prometno varnost znova izboljšamo,« je tudi povedala. Tako kot pred njo Štaba je Saša Jevšnik Kafol poudarila, da je vizija 0, torej nič mrtvih in hudo poškodovanih na slovenskih cestah, ambiciozna, a edina pravilna.
Namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle je opozoril, da je policijski nadzor v dneh okoli martinovega pokazal, da »kot družba še vedno nismo dovolj sočutni in spoštljivi do življenja«. Kot je dejal, je veliko voznikov vozilo pod vplivom alkohola, odvzeli so tudi veliko vozniških dovoljenj. »Vsaka žrtev in vsako uničeno življenje zaradi prometne nesreče je nesmiselna tragedija, ki bi jo lahko preprečili,« je poudaril. »Prav je tudi, da potrkamo na vest ljudi in jih pripravimo do tega, da začutijo vsaj delček bolečine ljudi, ki jim je prometna nesreča spremenila življenje. Če se jim uspe postaviti v kožo nekoga drugega ali si vsaj predstavljati, kako hitro bi taka usoda lahko doletela tudi njih, jih bo to morda streznilo in pripravilo do odgovornejšega ravnanja,« je še dejal.
Zbrane so nagovorili tudi verski predstavniki: ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, mufti mag. Nevzet Porić v imenu Islamske skupnosti Slovenije in paroh Aleksandar Obradović v imenu Srbske pravoslavne cerkve.,
