Od žabe do špice

Tabor je za učence godal od 1. do 8. razreda nižje glasbene šole zadnji konec tedna v juniju potekal v samostanu Mekinje. Skupno druženje je bilo v znamenju glasbe, skupnega muziciranja, ustvarjalnosti, igre in seveda raziskovanja vseh kotičkov godalnega loka – od žabe do špice. Tabora se je udeležilo 57 otrok, s katerimi so sestavili dva godalna orkestra, mlajšega in starejšega, ter različne komorne skupine, tako da so težavnost prilagodili vsem ravnem znanja udeležencev. Mali godalni orkester je vodila Urška Kordež, velikega pa Špela Tavčar iz Glasbene šole Postojna.

Vsi udeleženci so že teden ali dva pred taborom prejeli program skladb za orkestrsko in komorno igro, takoj po prihodu na tabor pa so začeli intenzivno vaditi, je razložila Urška Kordež. Komorne sestave je namreč že v soboto čakal nastop v glampingu v bližini, do katerega so se z otroki odpravili peš. Preostali čas pa so praktično od jutra do večera vadili skladbe, s katerimi so se nato predstavili na zaključnem koncertu na temo glasbe iz filmov in muzikalov v samostanu Mekinje. Mlajši orkester je po besedah Urške Kordež zaigral skladbe iz filmov Lepotica in zver, Pri Addamsovih, Zlatolaska​ in Kremenčkovi, starejši pa iz filmov in muzikalov Goslač na strehi, Pogum, Dežela La La in James Bond. Nastopil je še oktet violončel pod mentorstvom Katarine Jericijo z glasbo iz Igre prestolov. »Oba orkestra pa sta skupaj zaigrala skladbo Happy iz filma Jaz baraba.«

Urška Kordež je poudarila, da so ob zaključku tabora vsi komaj verjeli, koliko jim je uspelo narediti v zgolj treh dneh. »Nekateri otroci so prvič vadili toliko ur na dan. A kljub temu da so bile vaje zelo intenzivne, je bil odziv nadvse pozitiven,« je zadovoljna Urška Kordež, ki jo je zlasti presenetilo, da so mlajši otroci inštrumente vzeli v roke še zvečer in vadili. »Očitno smo jih znali na pravi način motivirati,« se posmeje in doda, da je vsekakor motivacija že to, da so se družili ob glasbi, saj je zagotovo težje vaditi, ko je vsak sam. Tudi note za vse skladbe so prilagodili tako, da je prav vsak lahko igral v orkestru. »Otroci so videli, koliko so v resnici sposobni.« Na koncu so izvedli tudi kratko anketo o zadovoljstvu in veliko jih je napisalo, da bi ostali še kakšen dan dlje, čeprav je bilo naporno. A v družbi je vse lažje, je prepričana tudi Urška Kordež.