Odpadki

Ob vsakoletnih čistilnih akcijah se vsakič znova čudim ogromnim količinam pobranih odpadkov. Ni mi jasno, kako jih ob vsem ozaveščanju še vedno tako veliko konča v naravi, da je treba prav vsako leto zavihati rokave in polniti vreče s smetmi. Kako lahko brez slabe vesti v grmovje odvržeš plastenko, pločevinko ali pa vrečko s pasjim kakcem, da ti pač med sprehodom ne bo v napoto? Ali pa počistiš garažo ali podstrešje, kramo naložiš v avto in jo odpelješ v gozd, pa čeprav je zbirni center, kjer bi jo lahko oddal brezplačno, nedaleč stran ali pa celo bližje kot gozd. Ni mi jasno, kako je lahko nekaterim tako vseeno za okolje, v katerem živijo tudi sami – če že ne pomislijo na zanamce. Morda so čistilne akcije celo potuha takim, ki računajo, da bo že v enem letu nekdo počistil za njimi.

V teh dneh se mi pred očmi vrtijo tudi fotografije z odvrženo nesnago, ki sta jih na nedavnem predavanju Slaba vest Kranja v sklopu Eko tedna prikazala prostovoljca, ki sta v štirih letih naravo odrešila že za 80 ton smeti. Na teren se vračata, pa čeprav opažata, da so nekatere očiščene lokacije že čez nekdaj dni spet zasvinjane.

Brezbrižna ravnanja sprožijo zgražanje, ob njih se običajno trkamo po prsih, da mi pa ne onesnažujemo planeta, če odpadkov ne mečemo ravno čez bližnji breg. To je že res, a si je treba kljub temu priznati, da so odpadki, ki pristanejo v naravi, sploh plastična in druga embalaža, tako ali drugače odgovornost vseh potrošnikov, ki kupujemo izdelke v taki embalaži. Večkrat bi se morali spomniti, da je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane. Marsikdaj bi lahko ravnali bolj trajnostno. Ogromno je načinov, kako se izogniti plastenkam, pločevinkam in drugi nepotrebni embalaži – v prvi vrsti z bolj premišljenimi nakupi pa tudi s striktno uporabo svoje vrečke in embalaže. Namesto nakupa novega aparata bi s pokvarjenim lahko zavili v popravljalnico, se odrekli kakemu novemu oblačilu, saj so tudi tekstilni odpadki vse večji problem, in si raje omislili kakšen kos iz druge roke.

Niso pa vse smeti sploh vidne. Koristno je tudi čiščenje digitalnih odpadkov: nepotrebnih datotek, fotografij, aplikacij in drugih podatkov, ki nastajajo v digitalnem svetu in porabljajo ogromno energije. Digitalne tehnologije k celotnemu ogljičnemu odtisu prispevajo že večji delež kot letalski promet!

Obstaja torej veliko konkretnih okoljsko naravnanih ukrepov, ki niti ne vplivajo bistveno na naša življenja, le razmišljati ne smemo, da nimajo smisla, ker s tem ne bomo rešili sveta. Omenjena prostovoljca, ki ju predstavljamo v današnjem časopisu, dokazujeta, da posameznikova dejanja niso povsem zanemarljiva.