Odprti konci ponujajo optimizem in upanje

Kranj – Medvrstični petek je bil v znamenju visokošolske profesorice, pesnice in pisateljice Ane Svetel ter njene zbirke kratkih zgodb Steklene stene, ki bodo prihodnjo pomlad v središču pozornosti maturantov. Njim je bila v družbi s pisateljico že popoldne namenjena delavnica Kako napisati odličen esej?, dvorana Stolpa Škrlovec pa je bila polna dijakov in profesorjev tudi na večernem pogovoru, ki ga je s pisateljico vodila urednica pri založbi Beletrina Mateja Arnež.

Avtorico je izbor njene knjige za maturitetno branje sicer presenetil, res pa je, da zgodbe, v knjigi jih je pet, niso tako zelo kratke, prav tako je pri izboru morda vplivala forma odprtih koncev, poigravanje z nadrealističnimi prvinami in seveda to, da so zgodbe vsebinsko in motivno zanimive. »Moj ultimativni cilj pa bi bil, da bi nekateri dijaki zgodbe tudi radi brali in ob knjigi uživali, da ta ne bi bila zgolj šolska snov, ki jo je treba prebrati in se je naučiti.«

Verjame v mlade bralce

V petih zgodbah z naslovi Marelice, Alzacija, Hobotnica, Ključi in Elza se je pisateljica posvetila družbenim fenomenom sodobnega sveta, ki si jih lahko predstavljajo tudi mladi. Zgodbe o prepadu med staro in mlado generacijo, o spolnem nadlegovanju v akademskih krogih, o primerjanju v uspešnosti v življenju, o sodobnih socialnih medijih ... Ana Svetel je povedala, da so jo vse teme pri pisanju nagovarjale enako močno. »To je tisti občutek, ko dobiš kamenček v čevelj in te moti. Ko me nekaj dovolj dolgo 'žuli', je to zame tisti poriv, da napišem zgodbo.« Kot je dejala, pa so tema, ki je literarno ni obdelala, okoljske in podnebne spremembe.

V nadaljevanju sta se obe sogovornici pogovarjali o posameznih zgodbah in literarnih likih, ki nastopajo v njih, ter tudi o odprtih koncih, ki so zagotovo ena od značilnosti zgodb. Ti so pisateljici blizu, ker s seboj prinašajo nek optimizem, upanje na pozitivno rešitev, kot je dejala, pa ima hkrati vedno v mislih zrelega bralca z bogatim notranjim svetom, zato verjame, da bo konec zgodbe znal sam naseliti. »Pri pisanju eseja čutite na svoj način, hkrati pa bodite maksimalno pragmatični. Naučite se, kar od vas zahtevajo navodila in katere so prave besede, ki jih morate uporabljati, da boste prišli do cilja,« pa je svetovala dijakom ob pisanju maturitetnega eseja.

V zaključku se je sogovornicama na odru pridružil še režiser Ajdin Huzejrović in potrdil, da so že pripravili uprizoritev zgodb Marelice in Alzacija, ki bosta predvidoma premierno prikazani konec tega tedna, do januarja bodo pripravili še preostale tri zgodbe, celotna predstava pa naj bi bila v nekaj terminih na ogled tudi na odru Prešernovega gledališča.

V soboto dopoldne je sledila literarna čajanka z Izo Strehar o njenem proznem prvencu Drsenje, literarni festival Medvrsticami pa se je zaključil z literarnim večerom s srbsko pesnico Radmilo Petrović o njeni zbirki Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, ki je lani izšla v slovenskem prevodu, ter nato še s koncertom ljubljanske vokalno-instrumentalne zasedbe Škrlatni škržati.

Kot je povedala vodja festivala Mateja Zore iz Fragmentov, je bil odziv na festivalske dogodke dober, zato verjame, da bo ta ob letu osorej še bogatejši.