Odprtju veleposlaništva Izraela sledil protest

V sredo, 9. septembra, se je v Sloveniji na uradnem obisku mudil izraelski zunanji minister Gideon Sar, ki je ob tej priložnosti v Ljubljani odprl veleposlaništvo, kar je označil za zgodovinski dan. Sar je pred tem s slovenskim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem podpisal program o sodelovanju na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa. Kajzer je sicer odprtje izraelskega veleposlaništva označil za pomemben mejnik in poudaril, da bo stalna diplomatska prisotnost okrepila politični dialog ter odprla nove priložnosti za gospodarstvo, naložbe, znanost, tehnologijo in kulturo. Kot je dejal, je čas, da sodelovanje z Izraelom okrepimo in prestavimo v višjo prestavo. Ministra sta kot področja s potencialom za sodelovanje med drugim naštela medicino in biomedicino, tehnologijo in umetno inteligenco. S Sarom je v Slovenijo prispela tudi delegacija izraelskih gospodarstvenikov, ki se je na poslovnem forumu srečala s slovenskimi gospodarstveniki.

Obisk izraelskega ministra je v sredo pospremil protest pred izraelskim veleposlaništvom v Ljubljani, na katerem se je po ocenah organizatorjev zbralo okoli pet tisoč ljudi. Protestniki so po poročanju STA zahtevali prekinitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja z Izraelom. Že v ponedeljek, 7. septembra, pa je Fundacija Hind Rajab s sedežem v Belgiji na slovensko policijo in državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper izraelskega zunanjega ministra, ki mu očitajo kazniva dejanja genocida, vojnih hudodelstev in mučenja. Sar je v odzivu dejal, da so tisti, ki so vložili ovadbo, povezani s terorističnimi organizacijami.

Predlog ustavne obtožbe

Gibanje Svoboda in Levica sta v sredo, 9. septembra, v državni zbor zaradi odnosa njegove vlade do Izraela vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Janeza Janšo. Kot so navedli, naj bi predsednik vlade kršil ustavo, zakon o zunanjih zadevah, Ustanovno listino Združenih narodov in vrsto mednarodnih resolucij Združenih narodov. Predsednik Svobode Robert Golob je v izjavi za javnost pojasnil, da vlada izvaja zunanjo politiko, ki je izključno v interesu Izraela, njena ravnanja pa kažejo, da Slovenija ne izvaja več suverene zunanje politike, temveč izvaja politiko izključno v interesu Izraela, je poročal STA. Predlogu za ustavno obtožbo se niso pridružili v SD, kjer ocenjujejo, da je pravno-formalno legitimnejša pot interpelacija ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja, ki jo že pripravljajo.

Za razrešitev podpredsednice državnega zbora

Poslanci SDS, NSi in Resnice pa so v torek, 8. septembra, v državni zbor vložili predlog za razrešitev podpredsednice DZ iz vrst opozicijske stranke Svoboda Nataše Avšič Bogovič. Očitajo ji predvsem neenakovredno obravnavo koalicijskih in opozicijskih poslancev ter posledično omajano zaupanje v opravljanje funkcije. Na predlog razrešitve Nataše Avšič Bogovič so sicer poslanci SDS ter predsednik DZ in Resnice Zoran Stevanović namignili že ob sprejemanju odlokov o razpisu treh posvetovalnih referendumov na izredni seji državnega zbora konec avgusta. V Svobodi so prepričani, da njihova poslanka svojo nalogo podpredsednice državnega zbora opravlja profesionalno, predano in odgovorno. »Nas pa ne čudi, da tega ne znajo ceniti tisti, ki v hramu demokracije kršijo ustavo,« so zapisali v odzivu. Nataša Avšič Bogovič pa predlog za svojo razrešitev razume kot preusmerjanje pozornosti. Ne more biti problem, če nekdo vodi sejo in pri tem upošteva poslovnik, je pa to lahko problem za tiste, ki si pravila prikrajajo, je dejala v izjavi za medije.

Pretekle obsodbe Stevanovića

Mediji so v minulih dneh poročali o še dveh preteklih pravnomočnih obsodilnih sodbah predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Že pred parlamentarnimi volitvami je bilo razkrito, da je bil leta 2004 obsojen zaradi ogrožanja varnosti osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje, v enem primeru pa zaradi poskusa goljufanja zavarovalnice. Obe sodbi sta sicer že izbrisani iz kazenske evidence. V zadnjem tednu pa je prišlo do razkritja, da je bil Stevanović leta 2010 pogojno obsojen tudi zaradi goljufije v višini 2800 evrov. Tudi ta kazen je že izbrisana. Obujena pa je bila tudi zamudna sodba iz leta 2020 zaradi razžalitve kranjskega mestnega svetnika in nekdanjega podžupana Janeza Černeta, ki se mu je moral zaradi laži in obrekovanja opravičiti in plačati 2500 evrov. Stevanović je za STA povedal, da gre za preusmerjanje pozornosti, ker nad vodjo opozicije Robertom Golobom visi kazenski postopek.