Zdravniki letalci iz HNMP Brnik ugotavljajo, da bo vključitev novih namenskih helikopterjev Leonardo, ki bosta del flote Letalske policijske enote, pomenila pomemben napredek glede na sedanje slabo stanje. / Foto: Tina Dokl
Zdravniki letalci iz HNMP Brnik ugotavljajo, da bo vključitev novih namenskih helikopterjev Leonardo, ki bosta del flote Letalske policijske enote, pomenila pomemben napredek glede na sedanje slabo stanje. / Foto: Tina Dokl
Odrejena revizija postopka
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar želi pred podpisom pogodbe za nakup dveh helikopterjev Leonardo za nujno medicinsko pomoč počakati na izsledke izredne notranje revizije postopka nakupa.
Zgornji Brnik – Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v torek odredil izredno notranjo revizijo postopka nakupa helikopterjev za nujno medicinsko pomoč (HNMP) in napovedal, da bodo s podpisom pogodbe o nakupu izbranih dveh helikopterjev Leonardo počakali, dokler ne dobi njenih izsledkov. Za revizijo se je odločil potem, ko je Televizija Slovenija v ponedeljek objavila zvočni posnetek s sestanka predstavnikov ministrstva za zdravje, letalske enote policije (LPE) ter zdravnikov in reševalcev januarja letos na Brniku. Na njem naj bi bili prisotni tudi štirje, ki so bili pozneje člani ali nadomestni člani razpisne komisije pri drugem razpisu.
Na sestanku naj bi govorili tudi o tem, da se lahko glede na zahteve na razpis prijavita zgolj proizvajalca Leonardo in Airbus, in o prednostih ter slabostih obeh helikopterjev. Kot je razbrati iz posnetka, naj bi predstavniki LPE izrazili mnenje, da bi bili bolj zadovoljni s helikopterji Leonarda, s katerimi že zdaj letijo.
Minister Poklukar je v torek povedal, da iz ogleda posnetka ni zaznal, da bi preferirali Leonardove helikopterje. »Pogovarjati se o tem, kaj je prednost in slabost enega helikopterja, še ni nezakonita zadeva,« je poudaril. Kljub temu se želi prepričati, ali je bilo vse zakonito v postopkih razpisa. Revizija postopka nakupa ne bo ogrozila, saj bo izvedena znotraj datumov, ki jih narekuje zakon o javnem naročanju, je dodal.
Na policiji pa so pojasnili, da je bil 28. januarja na pobudo ministrstva za zdravje v LPE izveden sestanek z izvajalci HNMP, ki je bil namenjen organizaciji operativnega delovanja HNMP. Sestanek je bil izveden v času, ko je rok za oddajo ponudb na prvo javno naročilo že potekel in je na razpis prispela ponudba enega ponudnika (Leonardo S.p.A). Ta razpis je bil sicer kasneje ponovljen.
»Na sestanku je bil izvajalcem pojasnjen potek projekta HNMP, predvsem spremembe pri izvajanju usposabljanj v skladu z evropskimi letalskimi predpisi in kako bo potekalo sodelovanje medicinskih ekip z LPE. Udeležencem je bila predstavljena tudi raziskava trga, pogovarjali pa so se še o opremi helikopterjev za HNMP, o infrastrukturnih načrtih oz. bazah HNMP, o usposabljanju medicinskega osebja, ki ga mora izvesti LPE, ter o zakonodaji, ki ureja HNMP. Na sestanku udeleženi policisti so razpravljali o strokovnih prednostih in slabostih različnih helikopterjev, ki so bile pred tem ugotovljene v predinvesticijski zasnovi,« so sporočili s policije. Generalni direktor policije je v torek po javni objavi posnetkov omenjenega sestanka odredil notranjevarnostni postopek, v katerem se preverjajo vse okoliščine v zvezi s tem sestankom in objavljenimi posnetki. »Zavračamo pa neupravičene očitke in diskreditacije naših zaposlenih, ki so sodelovali pri tem postopku,« so še poudarili.
Prejšnji teden so se sicer na neformalnem operativnem sestanku sestali predstavniki zdravstvene in letališke stroke. Pogovarjali so se predvsem o ustreznosti izbranih helikopterjev Leonardo in ugotovili, da bosta delo reševalnih ekip in oskrba pacientov z novimi namenskimi helikopterji lahko boljša kot doslej. Kot so dodali v sporočilu za javnost, pod katerega so se podpisali vodja HNMP Brnik Uroš Lampič in zdravnika Iztok Tomazin ter Luka Camlek, so bile zahteve zdravstvene stroke v razpisu večinoma upoštevane in so prejeli argumentirane odgovore glede tistih zahtev, ki jih ni bilo možno upoštevati.
Prejeli so tudi pojasnilo o razlikah glede posameznih konfiguracij kabin obeh proizvajalcev helikopterjev, predvsem razlike pri uporabi vitla in vnosa pacienta na nameščena nosila v helikopter med letom. Navzoči so se strinjali, da bo oskrba pacienta med poletom zaradi namenske medicinske notranjosti helikopterja v marsičem boljša in lažja kot sedaj. Bodo pa potrebna dodatna usposabljanja in definiranja določenih postopkov in dela vseh, ki bodo z njimi nudili helikoptersko nujno medicinsko pomoč in ostale medicinske transporte. Strinjali so se tudi, da je uporaba vitla vse pomembnejša za hiter dostop ekipe do pacienta ne le pri gorskem reševanju, ampak tudi pri ostalih reševanjih ekip helikopterske nujne medicinske pomoči, kar je v izbranem modelu helikopterja mogoče izvajati le pri prečno položenih nosilih.
Glede problematizirane oskrbe dihalne poti pri prečno položenih nosilih so prišli do zaključka, da sicer intubacija v standardnem položaju za glavo pacienta med poletom ne bo mogoča, vendar bo to zdravnik lahko izvedel z uporabo videolaringoskopa, ki ga v enotah HNMP že več let uporabljajo z modificiranim pristopom od strani.
Kot so sklenili, bo vključitev novih namenskih medicinskih helikopterjev AW 169, ki bodo del flote Letalske policijske enote, pomenila pomemben napredek glede na sedanje slabo stanje oziroma neustreznost in pomanjkanje plovil. Ob tem upajo, da gre šele za prvi korak pri sistematični izgradnji sodobnega, učinkovitega sistema HNMP v Sloveniji v skladu z mednarodnimi standardi in vzori razvitih držav.
V sekcijah reševalcev v zdravstvu in za urgentno medicino, ki delujeta pod okriljem Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, pa so do izbora Leonardovih helikopterjev še naprej kritični, prav tako do dejstva, da do nujnih sistemskih sprememb na področju HNMP ne bo prišlo. »Prevozniški del HNMP se bo še vedno izvajal izven javne zdravstvene službe, izbrana plovila ne bodo optimalna za sodobno strokovno delo, prav tako pa ne bodo namenjena izključno izvajanju HNMP, temveč bodo v souporabi z ostalimi potrebami zdravstva. Ob tem o celotni infrastrukturi, ki bo temelj službe, sploh ni razprave. Opozarjamo, da odgovornosti za morebitne posledice – tako za paciente kot za izvajalce – ne moremo in ne smemo prevzeti. Odgovornost je na strani odločevalcev, ki z odlašanjem pri uvedbi predlaganih rešitev in ignoriranjem stroke ogrožajo razvoj celotnega sistema,« so zapisali v skupni izjavi.