Odšel je prijatelj in založnik

Bilo je lani sredi maja, ko sem se obrnil na dolgoletnega prijatelja in lastnika založbe Narava Petra Virnika, da bi izdali biografijo znamenitega francosko-slovenskega naravoslovca Balthasarja Hacqueta, sodobnika barona Žige Zoisa. Knjigo sem zasnoval po svoji zamisli in k temu delu pritegnil ustrezne in sposobne sodelavce. Peter se je z idejo strinjal in knjiga je te dni res izšla. Žal je ni dočakal in smo jo lahko izdali samo v njegov spomin. To je bila sicer samo ena od 297 knjižnih izdaj te kranjske založbe.

Strokovna pot Petra Virnika, prvotnega ekonomista, je potekala od podjetja Iskra Commerce, sprva v Ljubljani, preko predstavništva Iskre na Češkem (od koder je prihajala njegova mama) do obvladovanja prodaje na trgih takratnih držav v razvoju. Kasneje je stopil na samostojno podjetniško pot z ustanovitvijo svojega podjetja Proloco Trade, ki ga danes uspešno vodi njegov sin.

Po umiku iz kolesarskega podjetja je našel nov izziv z ustanovitvijo knjižne založbe Narava ... Petra sem poznal od mladih nog in sem vedel za njegovo ljubezen do narave, saj je velik del življenja preživel v njenem objemu na Jezerskem, od koder je bil doma očetov rod. Tako je bila povsem razumljiva njegova izbira prvega prevoda že šestinpetdesete(!) izdaje znamenitega botaničnega priročnika Waß blüht den da? uveljavljene nemške naravoslovne založbe Kosmos z našim naslovom Kaj neki tu cveti.

Narava se je potem začela uveljavljati na slovenskem knjižnem trgu, »lačnem« tovrstne literature, saj si je prizadevala, da bi naravno okolje Slovencem približala strokovno natančno, vendar vsem razumljivo. V njeni pestri ponudbi pa niso zgolj prevodi tujih del, marveč tudi domači izvirniki z originalnimi ilustracijami ter besedilom. S področja botanike si izberimo le tri dela: Vlada Ravnika Alpsko cvetje Slovenije (s posebej izvirnimi risbami) in Orhideje Slovenije ter Luka Pintarja in Andreja Seliškarja Cvetje slovenske dežele. Med prevodi je Skrivno življenje dreves nemškega gozdarja Petra Wohllebna kot prava uspešnica doseglo že deseti ponatis. Izdanih je bilo veliko del iz živalskega sveta, ki pa so jih prevedli in po potrebi dopolnili domači strokovnjaki. Še posebej pester je ornitološki del knjižnih izdaj, kot so Življenje s ptiči ali Kateri ptič je to?, pa Vrtni ptiči v naravni velikosti ... Zelo zanimiv je novejši priročnik z naslovom Živalski sledovi, ki v uredništvu Miha Krofla prinaša dodatek z domačimi podatki o gamsu, medvedu, volku, evrazijskem risu in šakalu.

Založba se je usmerila tudi v naravoslovno fotografijo, brez katere seveda tovrstne literature sploh ni. Temu je služila povezava z britanskim Naravoslovnim muzejem pri tekmovanju vsakoletnih najboljših tovrstnih svetovnih fotografov (BBC Photographer of the Year) z ustrezno razkošno publikacijo, kot je recimo Svetloba na Zemlji in spremno besedo znamenitega in priljubljenega naravoslovnega snemalca Davida Attenborougha. Ta je dejal: »Velike slike narave imajo nekaj skupnega. Pripovedujejo nam, da je svet, ki nas obdaja in katerega del smo tudi mi, najgloblji vir lepote, čudenja in veselja ...« Ob tej priložnosti prireja Britanski muzej redne fotografske razstave, od katerih smo si tisto iz leta 2004 ob spremstvu Petra tudi ogledali.

Založba Narava je poleg naravoslovnih knjig zajela še otroško literaturo; z njenim izdajanjem je imel založnik veliko veselja predvsem zaradi svojih petih vnukov, prvih bralcev izdanih knjig. Sam je prevedel številne naslove iz češčine, med njimi obsežno zbirko znanih slikanic o Krtku. Poleg tega je izdajal tudi slikanice domačih in evropskih avtorjev. Med njimi je na primer zanimiva izvirna slikanica rusko-slovenske slikarke Natashe Villone Repa velikanka. Ne smemo pozabiti knjig o zdravju, kot so Otroške bolezni, ki jih je prevajalec iz nemščine, avtor tega prispevka, priredil za slovensko pediatrično okolje. Nekaj naslovov predstavljajo zanimiva literarna dela, ki so namenjena predvsem bralcem pri iskanju njihovih duhovnih poti. Zelo pomembna in enkratna pa je humanitarna dejavnost založbe, saj podari misijonu na Madagaskarju za šolske otroke po en evro od vsake prodane knjige na spletu. Prav tako je bila še posebej odmevna donacija treh tisoč izvodov Velike knjige iger in nalog za Sirijo ter izid slikanice Pomisli (Imagine), kjer je pesem Johna Lennona v slovenščino prepesnil Milan Dekleva.

Navkljub dandanašnji vsestranski uveljavitvi digitalnih medijev je Peter s svojo enkratno založbo ostajal zvest knjigi kot posredniku, ki najbolje prenaša znanje in vrednote – to pa ni zgolj pot običajne poslovnosti, pač pa najboljša spodbuda, da se Slovenci globoko zavedo svoje dragocene Narave (pisane z velikim N!), in tudi zato je za njim zazijala velika praznina.