Nova direktorica kranjske bolnišnice Larisa Hajdinjak in prejšnji direktor ter aktualni v. d. strokovnega direktorja Aleš Rozman, pooblaščenka bolnišnice Ana Javh / Foto: Maša Likosar

Direktorica kranjske porodnišnice Larisa Hajdinjak in trenutni vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Aleš Rozman (med njima pooblaščenka porodnišnice dr. Ana Javh) izjave medijem nista želela podati. / Foto: Maša Likosar

Odškodninska tožba zaključena s poravnavo

V petek se je na kranjskem okrožnem sodišču s sodno poravnavo zaključila odškodninska tožba zoper Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj, ki so jo pred skoraj devetimi leti vložili starši deklice Gaje. Sodišče in stranki v postopku vsebine sodne poravnave niso razkrili. Višina dogovorjene odškodnine tako ostaja neznana.

Kranj – Po dolgoletni pravni bitki za odškodnino je bila v petek za zaprtimi vrati sodne dvorane dosežena sodna poravnava med kranjsko porodnišnico in družino deklice Gaje, ki je imela ob rojstvu 3. aprila 2013 znake najtežje nevrološke okvare. Po porodu so ji diagnosticirali težko obliko cerebralne paralize, hipoksično ishemično encefalopatijo in najtežjo stopnjo epilepsije. Starša sta skupaj s hčerko marca 2016 vložila tožbo za plačilo odškodnine in denarne rente zoper Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj ter Zavarovalnico Triglav zaradi škode, ki je hčerki in njima nastala zaradi posledic napačno vodenega poroda.

Osebje naj ne bi opravilo potrebnih preiskav in je zamudilo s sprožitvijo poroda, zaradi pomanjkanja kisika v možganih v času poroda pa je deklica utrpela hude posledice, ki bi jih osebje z ustreznim vodenjem poroda lahko preprečilo. Obravnava na sodišču je stekla februarja 2018, ko je bila deklica stara štiri leta. Zaključka odškodninske pravde ni dočakala, saj je februarja letos na Pediatrični kliniki v Ljubljani umrla zaradi dolgotrajne pljučnice, njeni starši pa so kot dediči dekličine terjatve prevzeli in nadaljevali tudi njeno pravdo.

Družina zahtevala okoli milijon evrov odškodnine

Prvotno vloženi tožbeni zahtevek, ki je bil sestavljen iz več delov, je bil ocenjen na približno milijon evrov. Tožniki so zahtevali odškodnino za škodo v višini okoli 600.000 evrov, rento za izgubljen zaslužek od leta 2031, ko bi deklica predvidoma zaključila srednjo šolo, rento za premoženjsko škodo za prilagoditev nepremičnine, terapije, pripomočke za nego ipd. ter rento za tujo pomoč za 24 ur na dan. S tožbo je bila zahtevana tudi okoli 10.000 evrov visoka odškodnina za materialne stroške staršev do vložitve tožbe in 60.000 evrov za vsakega od staršev za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti otroka.

Aprila 2019 je kranjsko sodišče z vmesno sodbo odločilo, da je odškodninski zahtevek zoper kranjsko porodnišnico v celoti utemeljen, kar je kasneje potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, pri čemer je vmesna sodba postala pravnomočna. Kranjska porodnišnica, ki je krivdo ves čas zanikala, se je obrnila tudi na vrhovno sodišče, ki je leta 2022 zahtevek za revizijo postopka zavrnilo. Zavarovalnica Triglav je medtem kot drugotožena stranka z družino sklenila delno sodno poravnavo za plačilo 238 tisoč evrov odškodnine.

Na kranjskem sodišču se je leta 2022 začela še obravnava za določitev višine odškodnine, ki bi jo morala plačati Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Aprila lani je pooblaščenka porodnišnice dr. Ana Javh​ na podlagi naknadno pridobljene dokumentacije kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vložila predlog za obnovo postopka, ki pa ga je kranjsko sodišče februarja letos zavrnilo.

Tožnika sta se zavezala, da vsebine ne razkrijeta

Petkove poravnave sta se udeležila direktorica kranjske porodnišnice Larisa Hajdinjak ter nekdanji direktor in trenutni vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Aleš Rozman, ki sta po zaključku sodišče zapustila brez komentarja. Kakšno finančno breme bo za porodnišnico predstavljalo plačilo odškodnine in kako jo bo izplačala, nista želela pojasniti.

Vsebine poravnave prav tako ni mogel komentirati odvetnik tožnikov Aljoša Ravnikar, saj sta se, kot je povedal, tožnika izrecno zavezala k molčečnosti o višini poravnave. Kljub temu je izrazil olajšanje, da je po dolgih letih zadeva zaključena. »Čeprav je v taki zadevi o zadovoljstvu težko govoriti ne glede na znesek,« je dodal Ravnikar.