Oglasni panoji vplivajo na osredotočenost voznikov

Ljubljana – Na Agenciji za varnost prometa je nedavno potekala okrogla miza o vplivu obcestnih oglasnih panojev na osredotočenost voznikov. Dogodek je združil strokovnjake s področij prometne varnosti, psihologije, infrastrukture, zakonodaje in oglaševanja. Razprava je osvetlila ključne izzive in možne rešitve, obenem pa so predstavili rezultate spletne raziskave, v kateri je sodelovalo več kot 2500 voznikov.

Kot je dejala direktorica Agencije za varnost prometa Simona Felser, oglasni panoji predstavljajo dodatno motnjo, ki vpliva na reakcijski čas in zaznavanje prometa. »Ko se usedemo za volan, bi morale biti naše roke na volanu, pogled na cesti, misli pa osredotočene na vožnjo,« je poudarila. Sebastijan Turk z agencije je ob tem dodal, da v vizualnem polju voznika še posebej izstopajo osvetljeni in digitalni oglasni panoji, pri čemer imajo znaten vpliv na njegovo zbranost. »To potrjuje potrebo po bolj premišljenem umeščanju in regulaciji oglaševanja ob cestah.«

Rezultati raziskave, ki jo je opravila agencija, potrjujejo njune navedbe. Kar 84 odstotkov voznikov je namreč potrdilo, da redno zaznavajo oglasne panoje ob cestah, kar kaže na njihovo močno vizualno prisotnost. Devetdeset odstotkov voznikov meni, da so obcestni oglasi moteč dejavnik, ki vpliva na koncentracijo. Več kot 86 odstotkov anketirancev navaja, da oglasi zmanjšujejo zmožnost opazovanja prometne signalizacije. Zaradi oglasnih panojev je 31 odstotkov voznikov že imelo negativno izkušnjo v prometu, 95 odstotkov vprašanih pa podpira ukrepe za omejevanje števila in vrste oglasnih panojev.

Omejili velike panoje

Regulacija oglaševanja ob cestah je po besedah Gordane Grahek z Direkcije za infrastrukturo pogosto zapletena zaradi različnih pravnih pristojnosti. »Učinkovito upravljanje oglasnih panojev zahteva usklajenost zakonodaje in dosledno izvajanje nadzora,« je dejala. Umeščanju oglasov v vidno polje že vrsto let nasprotuje Dars kot upravljavec avtocest in hitrih cest. »Obcestni prostor avtocest je vizualno onesnažen,« je pripomnila Nataša Kovše z Darsa.

Županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan je predstavila primer dobre prakse v njihovi občini, kjer so z novimi odloki omejili velike panoje v skrbi za naravno in kulturno dediščino. »Postopek sprejemanja omejitev je dolgotrajen, a nujen. Zavzemamo se tudi za ohranitev kozolcev v prvotni funkciji, ne pa kot stojal za oglase,« je dodala.

Prometni psiholog Marko Polič je opozoril tudi na psihološki vpliv oglasnih panojev, saj je ravno nepozornost voznika eden glavnih dejavnikov prometnih nesreč. »Zunanji oglasi so zasnovani tako, da pritegnejo pozornost, kar pomeni, da odvračajo voznika od osnovne naloge – vožnje,« je dodal.

Iznajdljivost oglaševalcev

Inšpektorji za ceste po vsej državi obravnavajo oglasne panoje ob državnih cestah, ki so postavljeni v prepovedanem območju. »V preteklosti so s svojimi inšpekcijskimi nadzori poskrbeli, da velika večina objektov ob državnih cestah izven naselja ni postavljena v varovalnem pasu,« je navedla Metka Kuhar, direktorica Inšpektorata RS za infrastrukturo. Opomnila je tudi na iznajdljivost oglaševalcev: »Panoji se pomikajo iz varovalnih pasov na kmetijska zemljišča, kar pomeni, da nadzor preide na kmetijske inšpektorje.«

Tudi Igor Hebat, inšpektor višji svetnik za kmetijsko inšpekcijo, je poudaril zapletenost nadzora: »Gre za izredno dinamično področje, kjer se pogosto srečujemo z zaobidenjem predpisov. Mnogokrat so lastniki oglasnih panojev podjetja, registrirana v BiH, na Madžarskem in podobno, kar pomeni, da so praktično nedosegljivi in je težko izvesti upravni postopek, postopki so dolgi.«

Pogled civilne družbe

Robert Hočevar iz civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev je kot primere dobre prakse navedel Francijo in Španijo, kjer ob avtocestah ni oglasnih panojev. »Zavzemamo se za bistveno strožjo regulacijo zunanjega oglaševanja, saj to agresivno posega v javni prostor, zmanjšuje varnost v prometu in negativno vpliva na kakovost bivanja.«

Medtem pa je Primož Kapus, direktor podjetja Amicus, ki je eden od ponudnikov zunanjega oglaševanja, poudaril potrebo po ravnovesju med vizualno promocijo in prometno varnostjo. »Reklamne panoje je treba smiselno omejiti, ne pa prepovedati. Prometna signalizacija mora ostati vidna, reklamni panoji pa ne smejo ovirati preglednosti. Najprej je treba odstraniti nelegalne panoje in nato določiti ustrezno količino legalnih,« je povzel vidik oglaševalcev.