Umrl je Peter Škrjanec
Cepljenje proti opičjim kozam za splošno prebivalstvo trenutno ni niti potrebno niti priporočljivo. / Foto: Gorazd Kavčič
Opičje koze: cepljenje
V sredini avgusta je Svetovna zdravstvena organizacija zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki razglasila javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena, kar je najvišja stopnja opozorila.
Okužba z virusom opičjih koz povzroča nalezljivo bolezen mpox, ki običajno poteka blago, tveganje za težji potek bolezni pa je večje pri določenih skupinah ljudi. Virus so prvič odkrili leta 1970, pred kratkim pa je Svetovna zdravstvena organizacija ocenila, da obstaja tveganje, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 razširile po svetu.
Na podlagi razpoložljivih podatkov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ocenjujejo, da cepljenje splošnega prebivalstva proti opičjim kozam trenutno ni niti potrebno niti priporočljivo. V Sloveniji je sicer za odrasle osebe na voljo cepivo Jynneos, cepljenje pa opravljajo ambulante na območnih enotah NIJZ v Ljubljani, Mariboru in Celju ter Cepilni center Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Cepljenje vključuje dva odmerka v razmiku 28 dni. Po izpostavitvi virusu pa zadostuje en odmerek, ki je najučinkovitejši, če ga prejmete čim prej, najbolje v štirih dneh, vendar najkasneje v 14 dneh po izpostavitvi.
Kljub temu na NIJZ cepljenje svetujejo osebam, ki so bile v tesnem stiku z obolelim, predvsem če imajo večje tveganje za zaplete, ter moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi in so bili v tesnem stiku z obolelim. Enako velja za zdravstvene oziroma laboratorijske delavce, izpostavljene virusu opičjih koz v primeru neustrezne zaščitne opreme ali nezgode. Svetovna zdravstvena organizacija ob tem miri, da opičje koze niso primerljive z epidemijo covida-19, saj vedo, kako nadzorovati širjenje.
Kot navaja inštitut, se bolezen širi ob stiku s kožnimi ranami okužene osebe ali ob dotiku z materiali, ki so bili v stiku s kožo okuženega. Okužba se lahko prenese tudi z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično ali pa s stikom z okuženo živaljo – največkrat glodavci ali primati. Obdobje od okužbe do prvih simptomov bolezni (inkubacijska doba) običajno traja od 6 do 16 dni, včasih tudi do 21 dni. Simptomi vključujejo povišano telesno temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlico in izčrpanost. V treh dneh po pojavu teh znakov se običajno razvije izpuščaj, ki se najprej pojavi na obrazu in se nato razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. »Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikujejo kraste, ki pozneje odpadejo. Ko odpadejo kraste, oseba ni več kužna. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih,« opozarjajo na NIJZ.