Gradnja druge cevi predora Karavanke: v zaključni fazi je gradnja portalnega objekta, ventilatorske postaje in galerije, gradijo pa tudi še manjkajoči del avtoceste od cestninske postaje do novega mostu na Hrušici. / Foto: Gorazd Kavčič
Opremo v karavanškem predoru bo nameščal Strabag
Gradnja druge cevi predora Karavanke se intenzivno nadaljuje, izbran je že izvajalec del elektrostrojne opreme, to je največje avstrijsko gradbeno podjetje Strabag AG.
Hrušica – Potem ko je marca letos prišlo do preboja druge cevi predora Karavanke, se gradnja nadaljuje. Kot so nam povedali v družbi Dars, ta čas na gradbišču potekajo intenzivna betonerska dela. Izbran je tudi že izvajalec del elektrostrojne opreme, to je podjetje Strabag AG. Gre za največje gradbeno podjetje v Avstriji in eno največjih gradbenih podjetij v Evropi. To bo uredilo sistem prezračevanja, nadzorno-krmilni sistem, sistem videonadzora in požarni sistem tako v novi kot stari cevi, ne glede na državno mejo. Teh sistemov namreč ni mogoče fizično ločiti, saj morajo delovati celovito.
Zato sta slovenski upravljavec predora Dars in avstrijski Asfinag izvedla skupno javno naročilo, ocenjena vrednost elektrostrojne opreme za novo in obstoječo cev predora Karavanke pa znaša približno 110 milijonov evrov. Glede na dolžino predora v posamezni državi bo Asfinag pokril 56 odstotkov te vrednosti, Dars pa 44 odstotkov.
Elektrostrojno opremo bodo delavci Strabaga začeli nameščati v začetku prihodnjega leta, sledilo bo njeno testiranje, konec prihodnjega leta pa naj bi skozi novo cev že stekel promet. Ta bo nekaj časa potekal dvosmerno, saj bodo takoj po odprtju nove cevi zaprli staro cev in jo začeli obnavljati. Obnova bo trajala tri leta, enosmerni promet po obeh ceveh predora Karavanke pa bo stekel v začetku leta 2029.
Ob tem potekajo tudi dela izven predora, v zaključni fazi je gradnja portalnega objekta, ventilatorske postaje in galerije, gradijo pa tudi še manjkajoči del avtoceste od cestninske postaje do novega mostu na Hrušici.
Na Darsu so nam povedali, da zaključujejo tudi urejanje deponij v širši okolici predora v jeseniški in kranjskogorski občini, na katere so odlagali viške materiala. »Na večini lokacij je nasipavanje materiala zaključeno, te lokacije so krajinsko urejene ter zasajene z drevesi in grmovnicami,« so nam zatrdili.
