Poslanska skupina SDS je ta teden vložila interpelacijo zoper ministra za finance Klemna Boštjančiča, ker da je izgubil kredibilnost in zaupanje za opravljanje ministrske funkcije. / Foto: Bor Slana/STA
Poslanska skupina SDS je v torek vložila interpelacijo zoper finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Njegovo razrešitev predlagajo, ker je po njihovi oceni zaradi svojih ravnanj izgubil kredibilnost in zaupanje za opravljanje ministrske funkcije. V interpelaciji mu očitajo nevestno delo, oškodovanje javnih sredstev, zavajanje javnosti v aferi Litijska in zlorabo položaja. Kot so med drugim navedli, je 6,5 milijona evrov proračunskih sredstev za sporni nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani zagotovil protipravno, s tem pa je prišlo do oškodovanja javnih financ ter negospodarnega in nesmotrnega upravljanja javnih sredstev. »Če bi minister za finance deloval v skladu z zakonom in ne bi predlagal protipravne prerazporeditve sredstev iz proračunske rezervacije, do tega škodljivega nakupa Litijske 51 gotovo ne bi prišlo,« je ob predstavitvi interpelacije dejal poslanec SDS Zvonko Černač. Po mnenju SDS je kot skrbnik javnih financ izgubil zaupanje tudi zaradi nakazil 31 tisoč evrov njegovega podjetja Brio, ki je pred tem sredstva dobilo tudi od ministrstva za obrambo, na račun v davčni oazi Belize v Srednji Ameriki. Boštjančič je v prvem odzivu na interpelacijo navedel, da SDS že mesece vztrajno poskuša preusmeriti pozornost in zamegliti dejstva, povezana z nakupom stavbe na Litijski cesti, ki ga je opravilo ministrstvo za pravosodje, in ne za finance. »Veselim se te razprave, saj bom lahko znova pojasnil, da odgovornosti za nakup ne nosim niti jaz niti ministrstvo za finance, ki ga vodim. Glede ostalih očitkov pa lahko rečem samo, da so obupan poskus diskreditacije mene osebno,« je še dejal. Tokratna interpelacija je sicer že osma v mandatu Golobove vlade in zoper njenega šestega ministra; enkrat je bila interpelacija vložena zoper celotno vlado. Poslanci na podlagi vloženih interpelacij niso razrešili še nikogar, so pa še pred zagovorom v državnem zboru odstopili ministri za zdravje Danijel Bešič Loredan, za pravosodje Dominika Švarc Pipan in za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh (ob drugi vloženi interpelaciji).
Po odmevnih izstopih poslancev Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha iz stranke SDS je ta teden podobna usoda doletela še NSi. O svojem izstopu je namreč v ponedeljek stranko obvestil eden od njenih najvidnejših in ustanovnih članov, nekdanji evropski poslanec in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki je bil zadnja leta predsednik Kluba krščanske demokracije v NSi, po statutu pa mu je kot nekdanjemu predsedniku vlade dosmrtno pripadalo mesto na kongresu stranke z glasovalno in volilno pravico. Danes 76-letni Peterle je za STA pojasnil, da se politično ne namerava aktivirati z ustanovitvijo nove stranke, poziva pa krščanske demokrate k sodelovanju in oblikovanju močnejše krščanske demokracije. Poudaril je, da je odločitev za izstop iz stranke zorela kar nekaj časa, zanj pa se je odločil zaradi prevelikih razhajanj s sedanjim vodstvom oziroma razlik v razumevanju identitete krščanske demokracije. V stranki da se ne počuti več doma, v njej tudi ne vidi več razpoloženja, v katerem bi ustvarjali tisto, s čimer so nekoč prepričali slovenske volivce, da je SKD zmagala. Prepričan je, da ima NSi potencial za daleč boljši rezultat od slabih sedmih odstotkov, kot jih je dosegla na zadnjih volitvah. »Njegov izstop obžalujemo,« pa je na omrežju X Peterletov izstop komentiral predsednik NSi Matej Tonin. V stranki so se Peterletu zahvalili za vse, kar je storil za NSi in razvoj krščanske demokracije. »Veseli nas, da imamo še vedno skupen cilj – krepitev krščanske demokracije,« je med drugim še navedel.
Prejšnji teden je ob dnevu spomina na mrtve predsednica republike Nataša Pirc Musar ob navzočnosti častne enote RS v spremstvu predsednika državnega sveta Marka Lotriča in notranjega ministra Boštjana Poklukarja položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam ob Kongresnem trgu v Ljubljani. Ob tem je predsednica izrazila željo, da bi nam uspelo zapreti to poglavje slovenske zgodovine.
Podjetje Carthago je ta teden sporočilo, da je v dobrodelni dražbi avtodoma, ki ga je vozil najboljši kolesar na svetu Tadej Pogačar, zbralo 85.758 evrov. Tretjino zbranega denarja so donirali občinama Odranci in Ormož za izboljšanje pogojev za občane in trajnostni razvoj. Drugo tretjino zbranega denarja so namenili občini Domžale za projekt spodbujanja rekreacije pri ranljivih skupinah, zadnjo tretjino pa Pogačarjevi fundaciji za boj proti raku.
