Poplave v avgustu 2023 so pustile katastrofalne posledice – med drugim je voda odnesla Hudičevo brv, priljubljeno peš povezavo čez reko Soro v Škofji Loki. / Foto: Tina Dokl
Osredotočeni na krepitev odpornosti
Katastrofalna vodna ujma 4. avgusta 2023 je Sloveniji zadala enega najhujših udarcev v zgodovini njene samostojnosti. Dve leti po poplavah obnova še vedno intenzivno poteka na vseh ravneh.
Ljubljana – Pred drugo obletnico so minister za naravne vire in prostor Jože Novak, državna sekretarja Lidija Kegljevič Zagorc in Miran Gajšek, vodja Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda, generalna direktorica Direktorata za vode Lidija Globevnik in v. d. direktorja Direkcije RS za vode Urška Hočevar predstavili potek obnove ter načrte za prihodnje. Kot je poudaril minister Novak, so rezultati dosedanjih sanacijskih ukrepov glede na obseg škode in zahtevnost del zelo spodbudni. Dela izvajajo sistematično, z dolgoročnim pogledom na krepitev odpornosti in ob podpori podatkov s terena. Največji izziv trenutno predstavlja pomanjkanje delovne sile.
Prvič v zgodovini Slovenije so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove. Več kot 7350 posameznikov je za obnovo domov prejelo skupno 35,7 milijona evrov, poleg tega pa je bilo izplačanih še 65 milijonov evrov izrednih denarnih pomoči. Ob tem je v obravnavi več kot 5000 vlog fizičnih oseb in podjetij za obnovo domov. Na občinski ravni je država zagotovila 218 milijonov evrov v obliki predplačil, s čimer so občine lahko takoj začele s sanacijo svoje infrastrukture. V izvajanju je trenutno 150 infrastrukturnih projektov za sanacijo občinske infrastrukture, plazov in mostov.
Takoj po sprejetju sanacijskega programa na vladi se je začela petletna sanacija z jasno vizijo: vse rešitve morajo biti trajne in odporne proti podnebnim spremembam. Za to sta skupno zagotovljeni 2,3 milijarde evrov, od tega 1,3 milijarde za vodotoke, 800 milijonov za občinsko infrastrukturo in 200 milijonov za druge ukrepe.
Do junija 2024 so bili zaključeni vsi interventni in izredni ukrepi na kar 850 kilometrih vodotokov, pri čemer je dnevno sodelovalo več kot 1000 strojev in 1500 delavcev. V letu 2024 so izvedli dela v vrednosti 240 milijonov evrov, letos pa je predvidena še realizacija del v višini 332 milijonov. Doslej je bilo zaključeno več kot 430 delovišč na vodotokih, dela aktivno potekajo še na več kot 300 lokacijah po državi. Najintenzivnejše je bilo delo na štirih povodjih: Mura, Drava z Mežo in Mislinjo, Savinja ter na Savi s Kamniško Bistrico in Soro.
Poseben poudarek je tudi na sanaciji plazov. Več kot sto plazov je poškodovalo občinsko cestno infrastrukturo, stavbe ali vodotoke, pri čemer so bili številni že sanirani. Trenutno poteka sanacija šestih plazov velikega obsega v skupni vrednosti 25 milijonov evrov. V okviru sanacijskega programa pa prek občin in državne tehnične pisarne teče sanacija več kot sto plazov.
Do julija letos je bilo sprejetih 348 vladnih sklepov o odstranitvi objektov, kar še ni končno število. Več občin ima po že sprejetih prostorskih načrtih možnost pridobivanja gradbenih dovoljenj za nadomestitvene objekte, po ministrstvu dostopnih podatkih je na voljo vsaj 50 parcel, primernih za gradnjo. Prostorsko načrtovanje je v celoti urejeno v desetih občinah, med drugim tudi v občinah Cerklje na Gorenjskem, Medvode in Tržič. V pripravi je še 32 novih prostorskih aktov, ki bodo sprejeti letos jeseni.
