Osupljivo vesolje

Splošno o vesolju

Kje se vesolje sploh začne? Neverjetno blizu. »Do vesolja bi prišli z avtomobilom v manj kot eni uri, če bi do njega z obličja Zemlje zgradili navpično avtocesto. Vesolje se namreč začne približno 100 kilometrov nad nami. Meji med Zemljino atmosfero in vesoljskim prostorom pravimo Karmanova črta. Tu še ne krožijo sateliti, ki se začno pojavljati v nizki Zemljini orbiti, pri višini 160 kilometrov (oboje je del termosfere). Nad višino 100 kilometrov za letenje niso več aktualni zakoni aerodinamike, ampak zakoni balistike (raketni pogon).« Kdaj je vesolje nastalo? »Po teoriji velikega poka je vesolje (tudi vsemirje) nastalo pred pribl. 13,799 milijarde let, medtem ko je naš planet Zemlja star pribl. 4,5 milijarde let. V nekaj sekundah naj bi se iz velikosti, manjše od elektrona, vesolje razširilo na skoraj trenutno velikost. Sprva ga je tvorila zgolj energija, ko se je nekaj le-te strdilo v delce, ki so se sestavili v atome, pa so se ti naprej strnili v zvezde, galaksije ...« Ameriški astrofizik Neil deGrasse Tyson je na vprašanje, kaj je zanj najbolj neverjetno dejstvo o vesolju, odgovoril, kot sledi. »Atomi, ki sestavljajo človeško telo, so nastali pred več kot nekaj milijardami let v notranjosti ogromnih zvezd, ki so eksplodirale in svoje drobovje raztrosile na vse strani vesolja. Res je, da smo ljudje del vesolja, a morda še pomembnejše je zavedanje, da je vesolje del nas …« Vemo, koliko zvezd premore vesolje? Ne, vemo le, da jih je na milijarde in da je premer vesolja verjetno neskončen. Vesolje je zelo hladno, povprečna temperatura v njem je približno 2,7 stopinje Celzija …

Supernova, črne luknje in Milkomeda

Raziskujmo naprej. Kaj je Supernova? »Supernovo danes poznamo predvsem kot nakupovalno središče, a supernova je v resnici eksplozija umirajoče masivne zvezde na koncu njene življenjske poti. Pri tem se sprosti neverjetna količina energije, in če bi zamenjala sonce, bi bila svetlejša, kot če bi jedrsko bombo razneslo pred našimi očmi. Črna luknja pa nastane, ko eksplodira velika zvezda. Njena gravitacijska sila je tako močna, da ji nič ne more uiti. Zemlji najbližja črna luknja je oddaljena 10.000 svetlobnih let. Zakaj 'črna' luknja? Črna luknja je v astrofiziki zgostitev mase, njeno težnostno polje pa je tolikšno, da je ubežna hitrost višja od svetlobne, zato njeni težnosti ne more uiti niti svetloba. Nahaja se v središčih domala vseh galaksij. Teh je več kot sto milijard.« Ste že slišali za Milkomedo? »Naša galaksija, ki ji pravimo Rimska cesta ali Mlečna cesta, se bo čez približno 3,75 milijarde let začela združevati s svojo največjo sosedo, galaksijo Andromeda, ki ima približno tisoč milijard zvezd, medtem ko jih ima Rimska cesta po ocenah strokovnjakov okoli 400 milijard. To ne pomeni grožnje za svet, saj je prostora med planeti in zvezdami toliko, da ne bo trčenj. Novi galaksiji so znanstveniki že nadeli ime, in sicer Milkomeda. To sicer ne bo prvič, da bi se naša galaksija zaletela z drugo. In ko smo ravno pri galaksijah. Zemlja se vrti okoli Sonca, ta pa kroži z drugimi planeti okoli galaktičnega centra. Za en krog okoli središča Rimske ceste Sonce potrebuje pribl. 230 milijonov zemeljskih let.« Združevanje naših dveh galaksij bo torej bolj zbliževanje kot trčenje, podobno kot pri seksu …

HD 189733b

Gornja oznaka, ki nam sama po sebi ne pove nič, je ime planeta. »Planet neprivlačnega imena, ki sliši na ime HD 189733b, je od daleč zaradi modrega odtenka podoben planetu Zemlja in mu prav tako lahko rečemo modri planet. A ta 63 svetlobnih let oddaljen planet, ki sodi med vroče Jupitre, kar pomeni, da gre za plinskega orjaka, ki ni pretežno sestavljen iz kamnin oz. drugih trdnih snovi, ni poln oceanov, ampak ima v atmosferi visoko koncentracijo silikatov (sol silicijeve kisline), delcev, ki sestavljajo steklo. Pogoji tam so neznosni. Temperatura je konstantno okoli 1.100 stopinj Celzija, medtem ko veter piha s hitrostjo 5.000 km/h. V primeru, da silikati kondenzirajo, na planetu dežujejo delci stekla. Če torej Zemlji modrino daje svetloba, ki se odbija od morij in oceanov, se ima HD 189733b za modrino zahvaliti oblakom v atmosferi, ki so nasičeni s silikatnimi delci, zaradi česar dežujejo steklene kapljice …« Navedli smo le nekaj drobcev iz zapletene zgodbe in slike vesolja, ki nas obdaja. »Sumim, da vesolje ni le bolj čudno, kot si predstavljamo, da je, ampak je bolj čudno, kot si sploh lahko predstavljamo.« To je dejal britanski genetik John B. S. Haldane. In najbrž ima kar prav. (Vir: članek M. S. na moskisvet.com)