Za Komisijo za preprečevanje korupcije vnovičen padec Slovenije na Indeksu zaznave korupcije ni presenečenje, so poudarili v odzivu na objavo Transparency International. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Za Komisijo za preprečevanje korupcije vnovičen padec Slovenije na Indeksu zaznave korupcije ni presenečenje, so poudarili v odzivu na objavo Transparency International. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije za leto 2025 dosegla 58 od možnih 100 točk, kar je padec za dve mesti v primerjavi z letom 2024, ko je dosegla 60 točk, je v torek objavila nevladna organizacija Transparency International. To nas uvršča na 41. mesto (lani 36.) med 182 državami. »Slovenija tako po Indeksu zaznave korupcije zaostaja za povprečjem zahodnoevropskih držav, ki dosegajo v povprečju 64 točk, pred nami so z boljšimi rezultati Češka, Latvija in Litva,« so pojasnili pri Transparency International in dodali, da je najvišji indeks na svetu dosegla Danska, in sicer 89, najnižjega z devetimi točkami pa sta dosegla Južni Sudan in Somalija. Med državami EU sta s 40 točkami zadnji Bolgarija in Madžarska. Rezultati Indeksa zaznave korupcije po besedah predsednika Transparency International Slovenia Mateja Menceja ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava. Dodal je še, da so posebno skrb vzbujajoči trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala in krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Na Komisiji za preprečevanje korupcije so v odzivu na omenjeno objavo poudarili, da jih vnovičen padec Slovenije na Indeksu zaznave korupcije ne preseneča, »je pa jasen znak, da stanje na tem področju ni zadovoljivo«. »V praksi nam še vedno izrazito manjka ustrezno prevzemanje odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti, ustrezne sankcije ob ugotovljenih kršitvah, prav tako na rezultat zagotovo vpliva neustrezen, pogosto negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij,« je dejal predsednik komisije Robert Šumi.
Z dogodkom v Ljubljani, na katerem se je zbralo več kot dvesto predstavnikov akademsko-raziskovalne sfere, gospodarstva in javne uprave, so v ponedeljek pospremili zagon Slovenske tovarne umetne inteligence, v kateri bo nameščen nov superračunalnik. Projekt je namenjen spodbujanju vpeljave modelov umetne inteligence na štirih področjih: znanosti, digitalizacije družbe, zelenega prehoda ter zdravja in biotehnologije, so pojasnili v Arnesu in dodali, da je projekt del širše pobude EuroHPC, ki stremi k evropski digitalni suverenosti in učinkovitemu vključevanju umetne inteligence v akademsko sfero, javno upravo in gospodarstvo. Tehnični koordinator projekta je Institut Jožef Stefan. Dogodka ob zagonu Slovenske tovarne umetne inteligence se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril, da vlada z naložbami v umetno inteligenco prispeva k dvigu konkurenčnosti in krepi tehnološko odličnost Slovenije. Novi superračunalnik bo prvič na voljo tudi industriji ter predstavlja orodje za pospeševanje inovacij v gospodarstvu, dvig produktivnosti in krepitev globalne konkurenčnosti, je pojasnil Golob in dodal, da vlada razmišlja tudi o dostopu za državljane, s čimer bi vzpostavili nacionalno platformo generativne umetne inteligence, nameščene v Slovenski tovarni umetne inteligence.
Poslanci državnega zbora so v sredo sprejeli predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu. Kot so pojasnili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je pobuda za ustanovitev četrte javne univerze v Sloveniji prišla iz lokalne skupnosti, civilne družbe ter akademskega in gospodarskega okolja. Univerza v Novem mestu bo povezala vse obstoječe visokošolske zavode in javni raziskovalni zavod na Dolenjskem: fakultete za zdravstvene vede, za strojništvo, za poslovne in upravne vede ter za ekonomijo in informatiko, fakulteto za industrijski inženiring, fakulteto za informacijske študije ter Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, pridružen član bo postal tudi Javni zavod Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto. Nova javna univerza, so napovedali na ministrstvu, bo predvidoma zaživela v prihodnjem študijskem letu.
V žrebanju igre Joker minuli petek je bil izžreban dobitek Ekstra Joker 5, vreden kar milijon evrov. Srečni dobitnik je zmagovalno kombinacijo vplačal na prodajnem mestu Loterije Slovenije na Ptuju, so sporočili z Loterije Slovenija in dodali, da bo srečni dobitnik po plačilu 15-odstotnega davka v višini 150.450 evrov, ki pripada občini stalnega prebivališča dobitnika, bogatejši za 852.550 evrov. Čas za prevzem dobitka ima do 14. aprila.