Padlo sto tisoč »kubikov« drevja

Kranj, Bled – Močan veter, ki je pihal ob koncu marca, je povzročil škodo tudi v gozdovih. V Zavodu za gozdove Slovenije so sprva ocenjevali, da je poškodoval najmanj sto tisoč kubičnih metrov drevja, a že v nekaj dneh so na podlagi terenskih ogledov oceno zvišali na najmanj dvesto tisoč kubičnih metrov. Kot je ob tem sporočil direktor zavoda Gregor Danev, največ škode beležijo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj pa tudi na Pohorju ter v delu jugovzhodne in vzhodne Slovenije.

Na gozdnogospodarskem območju Kranj je veter po doslej zbranih podatkih po­škodoval nekaj več kot petdeset tisoč kubičnih metrov drevja, od tega 90 odstotkov iglavcev, kar predstavlja tri milijone evrov ekonomske škode. Največ poškodovanega drevja je pod gorami med Tržičem in Cerkljami (Kovor, Vetrno, Golnik, Goriče, Babni Vrt, Preddvor, Štefanja Gora), več pa tudi pod Poreznom, v Zadnji Sori, na Jelovici, v Kokri ter na severnih legah vrhov v Poljanski in Selški dolini. V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije na podlagi doslej zbranih podatkov ocenjujejo, da je veter v gozdovih na blejskem gozdnogospodarskem območju poškodoval približno petdeset kubičnih metrov, od tega največ v gozdnogospodarskih enotah Pokljuka (dvajset tisoč), Jelovica (deset tisoč), Mežakla (šest tisoč) in Radovljica – levi breg Save (5500).

Poškodbe tako na kranjskem kot na blejskem območju so razpršene po celotnem območju. Prevladujejo posamična podrta ali polomljena drevesa ter skupine dreves, bolj redko so poškodovani sestoji na večjih strnjenih površinah. Eno takšnih so zaznali na platoju Pokljuka.

Razpršenost poškodb po celotnem območju ima sicer manjši vpliv na gozdne sestoje kot celoto, vendar pa predstavlja nevarnost za čezmerno razmnožitev lubadarja v prihodnje; poleg tega bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej. Ker gozdarji zaradi razpršenosti poškodb ne bodo mogli v kratkem času pregledati vsega prizadetega območja in izdati odločb za sanitarni posek, pozivajo lastnike, da tudi sami pregledajo gozdove. Sanacijo lahko začnejo še pred izdajo odločbe zavoda, morajo pa o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja in se z njim posvetovati o najboljši izvedbi. Pri poseku in spravilu poškodovanega drevja naj dajo prednost iglavcem, še zlasti smreki, ki predstavlja »privlačen material« za lubadarja. S posekom poškodovanih iglavcev in odvozom lesa iz gozda morajo končati do konca maja, v višjih oziroma hladnejših legah pa do sredine junija.

Delo v poškodovanih gozdovih je zelo nevarno, saj podrta in napeta drevesa predstavljajo veliko tveganje za nenadne lome in zdrse, še zlasti na strmih terenih. Lastniki naj se sanacije lotijo premišljeno in po potrebi s pomočjo usposobljenih in dobro opremljenih izvajalcev.

V Zavodu za gozdove Slovenije tudi opozarjajo obiskovalce, naj se izogibajo poškodovanih gozdov, saj je še vedno veliko obviselih dreves in v krošnjah veliko odlomljenih vej, ki ob padcu na tla zaradi svoje teže in velike višine lahko povzročijo hude poškodbe. Obiskovalci naj vozil ne puščajo na mestih, kjer bi ovirali spravilo poškodovanega drevja iz gozdov, rekreativno dejavnost pa naj usmerijo na območja, ki jih veter ni prizadel.