Participativni proračun nekatere občine opuščajo

Fitnes na prostem je dobil največ glasov na prvem glasovanju v Radovljici. / Foto: Gorazd Kavčič, arhiv Gorenjskega glasa

Participativni proračun nekatere občine opuščajo

Medtem ko so nekatere občine participativne proračune kot obliko neposrednega odločanja o tem, za katere manjše projekte se bo porabil del sredstev, šele začele vključevati v proračune, so druge, med njimi radovljiška in jeseniška, po nekaj sicer uspešnih letih to obliko sodelovanja občanov opustile.

Radovljica, Jesenice – Participativni proračun so v Radovljici prvič uvedli za leti 2021 in 2022. Pod imenom Za moj kraj so ga vzpostavili z namenom, da občanom omogočijo neposredno sodelovanje pri odločanju o porabi dela občinskega proračuna, je pojasnila direktorica občinske uprave Alenka Langus. »Osnovno vodilo je bilo aktivno vključevanje občanov v razvoj njihovega lokalnega okolja ter spodbujanje projektov, ki odgovarjajo na konkretne potrebe posameznih krajev. Projekt smo pripravili premišljeno, po petih območjih občine, z jasno določenimi pravili, predhodnimi delavnicami in sprotno promocijo in obveščanjem.«

Participativni proračun je zelo jasno pokazal, da si občani želijo predvsem praktičnih izboljšav ter da dobro poznajo potrebe svojega okolja in so pripravljeni sodelovati, kadar imajo občutek, da lahko dejansko vplivajo na razvoj.

Odziv občanov je bil odličen. Prispelo je več kot sto projektnih predlogov, od katerih se jih je na glasovanje uvrstilo 65; izglasovanih jih je bilo 25. Glasovanja se je udeležilo več kot trideset odstotkov vseh upravičencev, kar pomeni, da je bilo oddanih 8.755 glasov.

Konkretni projekti za boljšo kakovost življenja

Najpogosteje so občani predlagali manjše, konkretne projekte za izboljšanje kakovosti življenja v kraju, predvsem na področju športne in rekreacijske infrastrukture, varnosti, javnega prostora, skupnostnih objektov ter ohranjanja dediščine. »To potrjuje, da občani največ podpore namenjajo projektom, ki rešujejo konkretne lokalne potrebe in so hitro uporabni v vsakdanjem življenju,« je poudarila Alenka Langus. Kljub vsemu sta bila tako število predlaganih projektov kot udeležba na glasovanju v vsakem naslednjem ciklu nižja.

Težave z izvedljivostjo

Veliko sicer kakovostnih idej tudi ni mogoče izvesti v predvidenem obsegu ali v okviru razpoložljivih sredstev. »Težave so se največkrat nanašale na pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč, pogojev pristojnih služb, naravovarstvenih ali kulturnovarstvenih soglasij ter na usklajevanje dejanskih stroškov izvedbe s prvotno ocenjenimi vrednostmi projektov,« je pojasnila Alenka Langus.

Ob tem, je dodala, se je v kasnejših letih pokazalo tudi, da nekateri izvedeni projekti niso pomenili le enkratne investicije, ampak zaradi razmeroma visokih stroškov vzdrževanja tudi dodatno obremenitev prihodnjih proračunov.

Kaj si občani želijo

Participativni proračun je zelo jasno pokazal, da si občani želijo predvsem praktičnih, konkretnih in lokalno pomembnih izboljšav ter da dobro poznajo potrebe svojega okolja in so pripravljeni sodelovati, kadar imajo občutek, da lahko s svojim glasom dejansko vplivajo na razvoj kraja, je poudarila Alenka Langus.

Kljub temu ga v Radovljici v prihodnjem letu ne bodo izvajali. V proračunu za letos so sredstva za izvedbo projektov participativnega proračuna še zagotovljena, saj se zaključuje zadnji cikel projektov. »Za leto 2027 sredstev nismo mogli zagotoviti. Ob tem smo zaznali tudi manjši interes občanov, tako pri številu predlogov kot pri udeležbi na glasovanju,« je odločitev pojasnila Alenka Langus.

Pri tem ne izključuje možnosti, da bi participativni proračun v prihodnjih letih spet postal ena od oblik vključevanja občanov v odločanje, a je, kot pravi, morebitna ponovna uvedba odvisna predvsem od zagotovljenih finančnih sredstev, interesa občanov ter od tega, ali bodo predlogi dovolj kakovostni in izvedljivi ter proračunsko vzdržni.

Na Jesenicah slab odziv občanov

Tudi Jesenice so bile med prvimi gorenjskimi občinami, ki so uvedle participativni proračun, in sicer leta 2021. Zanj so v štirih letih skupaj namenili 560 tisoč evrov in izvedli več manjših projektov ureditve
igrišč, asfaltiranja odsekov cest, postavitve klopi in pitnikov, vadbenega kozolca, spletne kamere pri Koči na Golici, ureditve sredinskega otoka v krožišču ... Ob tem pa je bil odziv občanov na projekt, ki so mu dali ime JES odločam, zelo slab, nazadnje je v njem sodelovalo le dobre štiri odstotke upravičencev.

Poleg tega se je izkazalo, da prihaja do težav pri izvajanju projektov, ki so vključevali gradbena dela na javni infrastrukturi, saj se ti morajo pripraviti od enega do dve leti pred izvedbo. »V tem času so cene zlasti pri projektih, ki so zahtevali gradbene posege, močno narasle in je občina morala projekt zamenjati z naslednjim, ki je imel dovolj točk, ali pa zagotoviti dodatna finančna sredstva iz proračuna, ki pa za to niso bila predvidena,« je pred časom pojasnila direktorica občinske uprave Vera Djurić Drozdek. Zaradi vsega tega na Jesenicah projekta participativnega proračuna za zdaj ne nadaljujejo. Če bi ga v prihodnje ponovno uvedli, pa bo potreben razmislek o drugačnem modelu, so še povedali na Občini Jesenice.