Patološko izogibanje zahtevam

V društvu Izjemen.si, kjer nudijo pomoč in podporo nevrorazličnim posameznikom, njihovim družinam in širšemu socialnemu okolju skozi vsa življenjska obdobja, so pred kratkim pripravili izobraževanje na temo PDA (Pathological Demand Avoidance) oziroma patološko izogibanje zahtevam.

Vodila ga je dr. Jerneja Terčon, predsednica društva in specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ki se je o tem izobraževala pri strokovnjakih iz Avstralije. Kot je povedala, gre za nevrološko pogojen pojav pri osebah z motnjami avtističnega spektra, ki imajo tudi motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). »Za osebe s PDA je načeloma značilno, da imajo boljše socialne veščine kot osebe z motnjami avtističnega spektra brez PDA – kljub njihovim avtističnim karakteristikam. Avtizem je prisoten, a močno zamaskiran. To ne pomeni, da nimajo težav na področju socialne interakcije in komunikacije, le kvaliteta socialnih veščin je drugačna.« Dodala je, da je v slovenski diagnostiki to izjemno slabo prepoznano stanje. »Pogosto se napačno diagnosticira, tolmači in ob njem napačno izbira oblike pomoči. Je stanje, kjer odpovejo vsi konvencionalni pedagoški in psihološki pristopi. Lahko razloži marsikatero neuspešno obravnavo. Najbolj izčrpa starše, učitelje, delodajalce ...«

Ne gre za razvajenost

Pojasnjuje, da so o patološkem izogibanju zahtevam v tujini prvič začeli govoriti pred dvajsetimi leti, v zadnjem desetletju pa se je v Združenem kraljestvu razvil podporni sistem, zato od tam prihaja veliko virov. Pri nas je o tem nekaj več govora v zadnjih letih. »Oseba zmore izrabiti socialne veščine za spretno izogibanje zahtevi. Prisotno je pretirano izogibanje zahtevam zaradi potrebe po nadzoru in tesnobe ob spremembi, ko otrok ne zmore delovati v negotovosti. Stvari naredijo, ko se sami tako odločijo. Znaki so lahko pri otroku heterogeni in različno intenzivni. Patološko izogibanje zahtevam ni izmišljotina staršev, ki da ne znajo vzgajati. Ne gre za razvajenost. Treba jo je razlikovati od opozicionalno-kljubovalne motnje,« je pojasnila udeležencem izobraževanja, med katerimi so bili tako strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu kot tudi starši.

Poudarila je, da je to za vse izjemno zahtevno stanje, ki zahteva posebno obravnavo. »Ustrezen pristop je za starša in strokovnjaka kognitivno zelo zahteven. Treba je zavestno spremeniti naš način razmišljanja in odzivanja. A na koncu je vredno!,« je povedala tudi na podlagi lastnih izkušenj. »Zadnje čase se s patološkim izogibanjem zahtevam veliko ukvarjam. Otroci s PDA ne reagirajo ne na pogojevanje ne na kaj drugega. Na različne načine se skušajo izogniti zahtevi, pa naj bo to z bojem (z verbalnim ali s fizičnim upiranjem), zamrznitvijo (se ne odzivajo) ali z begom (s svojim vedenjem povzročijo, da okolica pobegne). Sami morajo imeti kontrolo. Vzgoja otroka s PDA nima zveze s permisivno vzgojo, prav tako nikakor ne sme biti avtoritativna, ker se na koncu le daješ, kdo bo močnejši,« ugotavlja dr. Jerneja Terčon.

Prvi korak: ostanite mirni

Enotnega recepta za učinkovito modifikacijo vedenja pri otroku s PDA ni. »Obstaja več korakov. Najprej ostanite mirni; izbirajte bitke; sodelujte z otrokom in z ostalimi, ki so z njim v stiku; bodite pošteni in se držite dogovorov; zahteve je treba preoblikovati v navidezne nezahteve; navodila dajte tako mimogrede, brez neposredne zahteve; omogočite otroku občutek nadzora in mu tako zmanjšajte anksioznost; namesto zahteve mu ponudite mentalni izziv,« je svetovala.

Podarila je, da je treba spremeniti svoj pristop in uvideti, da si otrok s PDA ne more pomagati sam, da bi zmogel izvesti nekaj, kar zahtevamo od njega. »Graditi je treba na njegovem zaupanju in skupaj ustvarjati uporabne strategije – prilagojene za vsakega otroka posebej,« je še predstavila dr. Jerneja Terčon.