Pešci so ena izmed najranljivejših skupin v prometu. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

Pešci so ena izmed najranljivejših skupin v prometu. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

Pešci lahko za varnost v prometu največ storijo sami

Med preventivno akcijo Bodi viden, bodi previden, ki je potekala med 14. in 20. oktobrom, so policisti ugotovili 1149 kršitev cestnoprometnih predpisov, ki bi lahko ogrozile varnost pešcev. Od tega so 119 kršitev storili vozniki motornih vozil, 1030 pa pešci sami. V 665 primerih so policisti izrekli zgolj opozorilo.

Kranj – Akcija, ki sta jo organizirali Agencija za varnost prometa in policija, je bila osredotočena na najranljivejše udeležence v prometu – pešce. Kot so pojasnili na policiji, so bile pri voznikih motornih vozil kršitve najpogosteje povezane z izsiljevanjem prednosti na zaznamovanem prehodu za pešce. »Pešci pa so najpogosteje nepravilno prečkali vozišče oziroma so ga prečkali zunaj zaznamovanega prehoda za pešce,« so dodali.

Na Gorenjskem so policisti v času akcije po navedbah Policijske uprave Kranj zaznali 42 prekrškov, ki so jih storili pešci. Izdali so jim 16 plačilnih nalogov in 24 opozoril, dvema tujcema pa globo, kar pomeni, da sta morala kazen poravnati takoj na kraju prekrška.

Odsevniki rešijo življenje

Na policiji so ob tem poudarili, da pešci za lastno varnost lahko največ naredijo sami. »Prav tako kot ostali udeleženci v prometu morajo v prvi vrsti spoštovati cestnoprometna pravila. Uporabljati morajo prometne površine, namenjene hoji pešcev, in ponoči ali ob slabši vidljivosti obvezno nositi odsevna telesa za večjo vidnost ali svetilko, ki oddaja belo svetlobo. V temi in mraku vam lahko aktivna raba odsevnikov reši življenje,« so opozorili. Zaradi odvračanja pozornosti od dogajanja v prometu tudi pešcem med hojo odsvetujejo uporabo mobilnih telefonov, slušalk, pregledovanje družbenih omrežij ...

Vse voznike motornih vozil ter tudi koles in skirojev policisti opozarjajo, da morajo biti med vožnjo izjemno pozorni na pešce. »Še posebno naj bodo previdni v območju prehodov za pešce in tudi na območjih, kjer je pričakovati prisotnost pešcev. Ustrezno naj znižajo hitrost vožnje in pred prehodi pešcem odstopijo prednost. Kolesarji in vozniki e-skirojev se lahko v conah za pešce gibljejo izključno s hitrostjo pešca, torej največ do pet kilometrov na uro, še varneje pa je, če sestopijo,« so dodali na policiji.

Med pešci manj žrtev

Pred dvajsetimi leti je na slovenskih cestah po podatkih Agencije za varnost prometa letno življenje izgubilo okrog 250 pešcev. »Zaradi različnih preventivnih ukrepov je število danes veliko manjše,« so poudarili na agenciji, kjer pozivajo k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje varnosti.

Do 30. septembra letos se je na slovenskih cestah zgodilo 374 prometnih nesreč z udeležbo pešcev, pri čemer so življenje izgubili štirje pešci, 65 jih je bilo huje, 282 pa lažje telesno poškodovanih. Lani je v primerljivem obdobju v 405 prometnih nesrečah umrlo šest pešcev, 60 jih je bilo huje poškodovanih, 315 pa lažje. V celem letu 2023 je bilo 589 prometnih nesreč z udeležbo pešcev, 12 jih je umrlo, 85 je bilo huje poškodovanih. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši, vidljivost slabša, ceste pa pogosto spolzke zaradi vremenskih razmer.