Petdeset let varovanja Blejskega jezera

Bled – Petdesetletnica sistematičnega spremljanja stanja jezer v Sloveniji je neločljivo povezana z Blejskim jezerom, saj je bila na Bledu leta 1975 ustanovljena Limnološka postaja. Ta je še danes raziskovalno središče za proučevanje slovenskih celinskih voda. Agencije za okolje je ob obletnici uradno odprla prenovljeno čolnarno v Veliki Zaki. Objekt je vzorčni primer trajnostne prenove z majhnim vplivom na okolje, ki podaljšuje življenjsko dobo obstoječih struktur in dodaja nove, poučne ter ekološke plasti. »Ni le zavetje za čolne, temveč podlaga za upravljanje voda, znanja in same krajine,« je povedala Špela Videčnik iz arhitekturnega biroja Ofis arhitekti.

Dogodek, ki so ga pripravili v sodelovanju z Javnim zavodom Triglavski narodni park, Občino Bled, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Nacionalnim inštitutom za biologijo ter birojem Ofis arhitekti, je poudaril tudi pomen raziskovanja in skupne skrbi za Blejsko jezero.

Jezero v zmernem stanju

Kot je pojasnila Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja, je bilo stanje Blejskega jezera ob začetku zbiranja podatkov slabo. Že v začetku prejšnjega stoletja je bilo preobremenjeno s hranili, saj kanalizacija ni več zadostovala razmahu turizma. »Slovencem nikoli ni bilo vseeno, v kakšnem stanju je Blejsko jezero,« je dejala. Leta 1954 je bila ustanovljena strokovna komisija, ki je pripravila načrt sanacije – ureditev kanalizacije, vrnitev izvirskih voda v jezero in odvajanje spodnje plasti vode. »Jezero je danes v zmernem, in ne v dobrem stanju, saj se v njem še vedno močno odraža človekova aktivnost, ki vpliva na vnos hranil ter spremembe živalskih in rastlinskih združb,« je dodala Sovičeva.

Po podatkih Nataše Atanasove z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo največ hranil v jezero prinesejo pojezerje in povodje rek Mišca ter Radovna. Padavine prispevajo enajst odstotkov, ptice deset, ribogojnica devet, ribolov sedem in kopalci štiri odstotke.

Ukrepi, kot so spust reke Radovne v jezero za dotok sveže vode, postavitev natege, ki vodo z dna jezera pošilja naprej po Savi, izgradnja kanalizacije, so bili uspešni, a po besedah direktorja Arsa Jožeta Kneza še ne zadostni. »Kljub izvedenim ukrepom so obremenitve jezera še vedno prevelike. Pred nami je zahtevna naloga, da Blejsko jezero doseže vsaj dobro ekološko stanje v skladu z evropsko razvrstitvijo,« je poudaril Knez. Ob tem je spomnil na začetnico slovenske limnologije, pokojno Špelo Remec Rekar, ter dodal, da na agenciji predano nadaljujejo njeno delo.

Odgovornost skupnosti

Blejsko jezero je dar narave in hkrati velika odgovornost, je opomnil blejski župan Anton Mežan. Poudaril je, da občina izvaja več pomembnih ukrepov za razbremenitev jezera, vendar za vse ni pristojna sama. Trenutno poteka ureditev kanalizacijskega sistema z ločitvijo meteornega in fekalnega voda tik ob obali, vzporedno umikajo promet iz jezerske sklede – parkirna mesta ob obali postopoma nadomeščajo parkirišča na obrobju Bleda. Ključni infrastrukturni projekt bo gradnja južne obvoznice, ki bo kraj prometno razbremenila. Dodal je, da se je obremenitev s strani ribičev v zadnjih letih že zmanjšala, ker je izdanih manj dovolilnic, težavo pa še vedno predstavlja kmetijstvo, predvsem gnojenje parcel, ki gravitirajo proti jezeru.

Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila še pomen in nevarnosti cianobakterij. Direktor Triglavskega narodnega parka Tit Potočnik pa je dejal, da je sodelovanje med organizacijami, ki skrbijo za okolje, zgled za skupno delo tako organizacijam kot posameznikom.