Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru evroposlancem dejala, da se v Gazi dogaja genocid, ki ga gledamo in smo tiho. / Foto: Evropski parlament
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru evroposlancem dejala, da se v Gazi dogaja genocid, ki ga gledamo in smo tiho. / Foto: Evropski parlament
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v sredo v okviru enodnevnega delovnega obiska v Bruslju nagovorila tudi poslance Evropskega parlamenta. V nagovoru, ki so ga evroposlanci nekajkrat prekinili z aplavzom, je poudarila: »Dajmo si naliti čistega vina – v Gazi gledamo genocid. Gledamo ga in smo tiho.« Dodala je, da si mednarodna skupnost ne bi smela zatiskati oči pred nehumanim ravnanjem s civilnim prebivalstvom. Med drugim je tudi pozvala, da se mora Evropska unija na krize sodobnega sveta odzvati v duhu solidarnosti, enotnosti in odločnosti. »Potrebujemo več Evrope,« je dejala. Poudarila je tudi pomen širitve unije, ki da je geopolitična nuja. Njen govor je med slovenskimi evroposlanci požel različne odzive. Medtem ko sta ga Matjaž Nemec (S&D/SD) in Irena Joveva (Renew/Svoboda) pozdravila, so bili na drugi strani zelo kritični Romana Tomc, Milan Zver in Branko Grims (vsi EPP/SDS). Po besedah Joveve je tako predsednica s svojo pokončno držo in načelnim govorom v plenarno dvorano Evropskega parlamenta prinesla »jasen moralni kompas«. Grims pa je na družbenem omrežju X zapisal, da je govor »sprevrgla v skrajno levičarski propagandni nastop, zaradi katerega so ji na koncu ploskali samo še skrajni levičarji«. Pirc Musarjeva se je sicer v Bruslju med drugim srečala tudi s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, med temami pogovorov pa sta bila tudi bližnjevzhodni konflikt in širitev Evropske unije. O slednji se je pogovarjala tudi s pristojno evropsko komisarko Marto Kos.
Predstavniki Delavske koalicije, v kateri je več kot 20 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, ki so že prejšnji teden pozvali k spremembi po njihovem mnenju škodljivih delov pokojninske reforme, sicer bodo podali pobudo za razpis referenduma o njej, so se v sredo neformalno srečali z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem. Sporočili so, da vztrajajo pri svojih zahtevah po odpravi pomanjkljivosti pokojninske reforme, ki jo je pred kratkim potrdila vlada. Predstavili so tudi svoje analize učinkov predlagane reforme, ki kažejo na padanje kupne moči upokojencev, kar je ob hkratnem višanju upokojitvene starosti za večino delavk in delavcev nesprejemljivo. Kot so sporočili po srečanju, jim je minister zagotovil, da bodo s koalicijskimi partnerji do konca naslednjega tedna preučili, kje lahko zbližajo stališča. Svoje predloge bodo predstavili na sestanku 30. maja, so pojasnili. Če do tedaj ne pride do dogovora o sprejetju dopolnil, ki jih predlagajo, bodo začeli priprave na referendum, so napovedali. Kot smo že poročali, zahtevajo črtanje višanja upokojitvene starosti, daljšega referenčnega obdobja za izračun pokojnin in slabšega usklajevanja pokojnin s plačami.
Slovenska policija je v torek potrdila navedbe bosansko-hercegovskega spletnega portala Istraga.ba, da je Dino Muzaferović Cezar, priprt zaradi suma, da je naročil likvidacijo Satka Zovka novembra v Ljubljani, načrtoval drzen pobeg iz mariborskega zapora. Muzaferović Cezar je po ugotovitvah policije sodelavce usmerjal iz zaporniške celice, pobeg pa je načrtoval ali z razstrelitvijo sten ali z žaganjem rešetk. Policija načrtovani pobeg še preiskuje, je pa na območju Policijske uprave Ljubljana v zvezi z načrtovanjem pobega pridržala štiri osumljence, pri priprtem pa so našli mobilni telefon. Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše je sicer zagotovil, da so zapori varni. »Primer ni razgalil slabega varnostnega stanja v zaporu, temveč je opozoril na resnost in odgovornost dela, ki ga opravljajo naši zaposleni,« je dejal. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk pa je v pismu ministrici za pravosodje Andreji Katič in Peršetu pozval k ukrepanju. Ob tem je opozoril tudi na pomanjkanje pravosodnih policistov.
Stranki DeSUS in Dobra država sta se v soboto na kongresu v Radomljah združili v Stranko generacij, ki jo vodi ekonomist in nekdanji minister za delo Vlado Dimovski. »S to združitvijo smo na nek način povezali tradicijo in organizacijsko strukturo DeSUS-a, po drugi strani pa idejo Dobre države o ničelni toleranci do korupcije, svežino, mladost in prevrednotenje starih vzorcev, da bi postali moderna država,« je povedal. Želijo si spremeniti nekatere vzorce obnašanja, okrepiti medsebojno spoštovanje in dialog med političnimi strankami.