Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar (na sliki) in namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle sta se včeraj o romskem vprašanju pogovarjala z vodstvoma občin Kočevje in Ribnica. / Foto: Tina Dokl
Napad pripadnikov romske skupnosti na policiste, ki se je v Kočevju zgodil 11. avgusta, še vedno močno odmeva. Na Sindikatu policistov Slovenije so opozorili na poslabšanje varnostnih razmer na nekaterih območjih v državi, vodstvo ministrstva za notranje zadeve in policije pa pozvali k sprejetju ukrepov, ki bodo zagotavljali bolj učinkovito uveljavljanje reda in izterjavo izrečenih kazni ter boljšo varnost policistov v postopkih in posledično tudi državljanov. Opozicijska stranka NSi je v luči nedavnih dogodkov, povezanih z romskimi vprašanji, v parlamentarno proceduro vložila novelo kazenskega zakonika, s katerim predlaga, da bi bili mladostniki za hujša kazniva dejanja kaznovani z zaporno kaznijo. Z ministrstva za pravosodje so se na predlog odzvali s pojasnilom, da je področje mladoletniške kriminalitete izjemno občutljivo, kompleksno in izrazito multidisciplinarno področje, ki terja sodelovanje številnih resorjev, spremembe na tem področju pa morajo biti premišljene in osnovane na dobrem poznavanju posebnosti mladoletniške kriminalitete. O aktualnih razmerah je v sredo razpravljala tudi delovna skupina za obravnavo romske problematike, ki koordinira delo posameznih resorjev na tem področju, in sklenila, da ustanovijo posebno podskupino, ki se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnosti na območjih, kjer živijo Romi. Včeraj pa sta se minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle sestala z vodstvoma občin Kočevje in Ribnica. Pogovarjali so se o varnostnem položaju in romskih vprašanjih, saj je v zadnjem času prišlo do več zaostrovanj med Romi ter večinskim prebivalstvom in organi pregona. Poklukar se bo prihodnji teden sestal tudi z ministrico za pravosodje Andrejo Katič. Skupaj bosta pregledala ključne težave pri pregonu kriminalitete in učinkovitem izvrševanju kazenskih sankcij. Na drugi strani je več romskih družin minuli ponedeljek nameravalo izvesti protest pred sedežem Občine Ribnica, ker želijo, da jim občina napelje vodo. Do protesta po posredovanju Zveze Romov Slovenije ni prišlo, saj je zveza romskim družinam svetovala, naj namesto protesta in zaostrovanja odnosov vzpostavijo dialog z županom in se dogovorijo za skupen sestanek. Kot so sporočili, bo ta sestanek 28. avgusta.
O novem nasilnem dogodku poročajo tudi iz Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer je pacient konec julija zaradi nestrinjanja s terapijo napadel zobozdravnico, ki je zato morala poklicati policijo. Zobozdravnica je od tedaj zaradi strahu na bolniškem dopustu. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je v odzivu na omenjeni incident obsodila naraščanje nasilja nad zdravstvenimi delavci v Sloveniji. V lanskem letu je bilo v treh največjih slovenskih bolnišnicah več kot sedemsto napadov na zdravnike, od tega je v skoraj sto primerih prišlo do neposrednega fizičnega stika, je pojasnila. Prav preprečevanju nasilja nad zdravstvenimi delavci je namenjen predlog sprememb kazenskega zakonika, ki ga je julija v državni zbor vložila zdravniška zbornica. Beovićeva upa, da bodo pobudo poslanci podprli.
Vlada namerava zvišati RTV prispevek za deset odstotkov, in sicer iz sedanjih 12,75 evra na 14,02 evra na mesec za gospodinjstvo. Podražitev prispevka naj bi uveljavili z letom 2025. Višina prispevka je sicer določena z zakonom o Radioteleviziji Slovenija. Ta predpisuje, da lahko vlada višino prispevka poviša za največ 10 odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto. Na ministrstvu za kulturo so prepričani, da bo odlok sprejet pravočasno. Ob tem pojasnjujejo, da sedanja višina RTV prispevka velja že od leta 2012, v tem obdobju pa so se povečali vsi stroški javnega zavoda, tako plače kot materialni in programski stroški. »Z obsegom sredstev, ki se trenutno zberejo iz naslova prispevka, ni več mogoče zagotavljati normalnega delovanja našega najpomembnejšega medijskega in kulturnega javnega zavoda, ki v okviru javne službe obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje več televizijskih in radijskih programov ter digitalnih vsebin, tudi za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost in za romsko etnično skupnost, in med drugim obsega celovito informiranje, skrbi za arhiviranje in umetniško produkcijo,« so zapisali na ministrstvu. Poudarili so še, da brez zadostnih sredstev Radiotelevizija Slovenija ne more izvajati svoje funkcije pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja in zagotavljanju uresničevanja ustavne pravice do javnega obveščanja.
