Po omrežnini regulacija

Ljubljana – Le mesec po uveljavitvi novega sistema obračunavanja omrežnine in dva tedna pred nastopom dražje, zimske sezone, je vlada regulacijo cen električne energije podaljšala za naslednje štiri mesece. Kot je na novinarski konferenci po četrtkovi seji vlade dejal predsednik vlade dr. Robert Golob, so s tem preprečili, da bi dvig omrežnin vplival na končni strošek, ki ga imajo ljudje pri oskrbi z električno energijo. Regulacija cen se bo tako iztekla 1. marca, ko ponovno nastopi t. i. nižja sezona obračunavanja omrežnine.

Vlada je regulacijo cen spremenila na način, da po novem regulira sto odstotkov porabljene elektrike, in ne več 90 odstotkov, kot je veljalo doslej. Do vključno februarja bo cena električne energije 77 evrov na megavatno uro, in sicer za celotno porabljeno količino. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, bo na mesečnem računu za november tako za gospodinjske odjemalce zaradi nižjega stroška električne energije izničen vpliv višjega stroška omrežnine, obračunane zaradi visoke sezone. Kot so izračunali, bo za povprečnega gospodinjskega odjemalca končni račun znašal 69,5 evra. Brez ukrepa bi bil končni račun za električno energijo za 34 odstotkov višji, kot je znašal račun za prejšnji mesec.

Kot je dejal Golob, se učinki nove metodologije to zimo tako ne bodo poznali v evrih, temveč le na papirju. Uporabniki bodo namreč na položnicah lahko spremljali, kakšen bi bil strošek omrežnine v višji sezoni, če regulacija ne bi veljala.

Zamaknila se bo tudi ponovna uvedba prispevka za obnovljive vire energije, in sicer s 1. januarja na 1. marec, vsi dobavitelji električne energije pa bodo upravičeni tudi do nadomestila.

Rešitve pričakuje tudi gospodarstvo

Na drugi strani v gospodarstvu, kjer za razliko od gospodinjstev ne velja dvoletno prehodno obdobje, še vedno kličejo k rešitvam, ki bodo sprejemljive tudi za podjetja. Kot pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije, prvi računi za oktober v nekaterih podjetjih kažejo na trikratno povečanje stroškov za elektriko. Zato GZS poziva vlado, da poskrbi, da bo nov sistem omrežnin prilagojen specifikam slovenskega gospodarstva in bo zasledoval cilje omrežninske reforme, pri tem pa upošteval kriterij odražanja stroškov, kar bi ublažilo negativne posledice novega sistema omrežnin na gospodarstvo.

Kot pravi generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal, nov sistem obračunavanja omrežnin pomembno poslabšuje konkurenčnost podjetij v Sloveniji pri cenah energije. Med drugim predvsem industriji, ki dela 24 ur na dan vse dni v tednu, ne omogoča prilagajanja, kar bo močno povečalo stroške poslovanja.

Opozarjajo tudi, da nova metodologija ni pravična in pri tem navajajo več razlogov. Med drugim pravijo, da so veliki odjemalci priključeni na prenosno omrežje in ne obremenjujejo neposredno distribucijskega omrežja, katerega optimizacija naj bi bila primarni cilj uveljavitve novega tarifnega sistema. Med drugim dodajajo tudi, da po priporočilih Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev omrežnina ne bi smela predstavljati virov sredstev za nadgradnjo omrežja, saj mora biti naravnana trajnostno in mora odražati dejanske stroške.