Podkast in podkasterji

Podkast – kaj je to

»Podkast ali poddaja je digitalna vsebina, ki jo je mogoče s spleta v obliki avdio ali video datotek prenašati na računalnik ali prenosno napravo. Podobno kot pri blogih se vsebina nalaga periodično, edina razlika je, da je ta posneta in ne zapisana. Na podkast se uporabnik naroči s pomočjo RSS-protokola. Za prenašanje podkastov uporabnik potrebuje ustrezno programsko opremo (angl.: podcatcher). Takoj, ko vsebina s podkasta postane dostopna, se samodejno shrani na uporabnikovem računalniku ali prenosni napravi. Podkasti so sprva vključevali le avdio vsebine, nekoliko kasneje v razvoju se je v obliki podkastov pričel pojavljati tudi video. Poslušanje in gledanje podkastov se razlikuje od živih prenosov (t. i. pretakanja ali streaminga), saj si je prenešeno vsebino mogoče ogledati tudi v kasnejšem času. V nasprotju s pretočnimi videi lahko podkaste spremljamo brez internetne povezave na prenosnih medijskih napravah. Zamisel zanje se je prvič pojavila na prelomu tisočletja, ne toliko kot nova tehnologija, temveč kot inovativna kombinacija že obstoječih tehnologij. Danes lahko vsak uporabnik osebnega računalnika ustvarja lastne avdio ali video vsebine in jih v obliki podkastov svobodno distribuira prek spleta. Uporaba podkastov odpravlja globalne komunikacijske omejitve in ključne dejavnike, ki omejujejo rast spletnega radia: njegovo prenosnost, intimnost in dostopnost. 'Tehnologija dobi novo vlogo, občinstvo, odtujeno od tradicionalnih medijev, odkrije svoj glas in postane producent.'« Razložimo še izvor besede podkast. »Izraz podkast se je prvič pojavil leta 2004. Podkast predstavlja neologizem, nastal iz angleških besed broadcasting, ki pomeni oddajanje, in iPod, ki jo je ameriško podjetje Apple uporabilo za poimenovanje svojega prenosnega MP3 predvajalnika.« (Vir: Wikipedija)

Podkasti in volitve

Po zmagi Donalda Trumpa na novembrskih volitvah 2024 je Van Jones, analitik in nekdanji svetovalec Baracka Obame, izjavil: »Osrednji mediji so postali obrobni in obrobni mediji so postali osrednji.« Rogan, najbolj priljubljeni ameriški podkaster, pa ugotavlja: »Pomisli na razliko med 2016 in 2020 ter zatem 2024. Podkasti. Ogromna razlika. Zdaj vsi poslušajo podkaste. V njih lahko slišiš nasprotujoča si stališča, gostje so zelo inteligentni ljudje, ki podajo argumente, ki jih na televiziji ne moreš več slišati.« Dejstvo je tudi, da so podkasterji vplivni predvsem na desnem političnem polu. Zakaj? »Da imajo konservativni podkasterji toliko vpliva, je sicer do neke mere logično – ameriško konservativno gibanje in njihove medijske podaljške je vedno zaznamovalo tudi njihovo globoko nezaupanje do uveljavljenih institucij in močnega vpliva vlade ter nepotešljiva žeja po protinarativu. Ključni trenutek za razcvet podkastov pa je bila zagotovo pandemija covida – po eni strani s povsem praktičnega razloga, ker je bilo v času zaprtij in omejitev zelo lahko lansirati svoj medij kar iz svoje spalnice, po drugi strani pa so v podkastih dobili glas tisti, ki ga v imenu višjega dobrega in skrbi za javno zdravje na osrednjih medijih niso mogli. Kritiki zaprtij, kritiki mask in preostalih covidnih ukrepov, kritiki cepiv proti covidu. Covid je bil začetek. A sledile so preostale teme …« Tako dogajanje povzema novinarka Kaja Sajovic v članku na MMC RTV SLO. In sklene: »Vzpon Trumpa in gibanja MAGA je na glavo postavil tudi dolgo uveljavljene politike in prepričanja strank. Če so bili nekoč demokrati tisti, ki so se zavzemali za svobodo govora, je to zdaj (vse dokler ne gre za kritiko Izraela) Trumpova domena. Če so bili nekoč demokrati pacifistična stranka in republikanci jastrebovski 'sejalci demokracije' po svetu, je zdaj Trump tisti, ki pridiga o nevmešavanju ZDA v tuje zadeve. Če je bila nekoč sedma sila tista, ki je sumničavo bedela nad velikimi farmacevtskimi podjetji, je med covidom ista sedma sila cenzurirala vsakršno skepso glede cepiv. Demokrati so bili nekoč stranka, ki se je zavzemala za delavske pravice, danes so postali kulturni bojevniki, ki se raje kot za delavski razred borijo za politično korektne zaimke. In verjetno ni naključje, da največja kriza demokratske stranke sovpada z največjo krizo tradicionalnih medijev.«

Spremenjena medijska krajina

Ko govorimo o spremembah v medijski krajini, ni dovolj zdaj že zastarela ugotovitev, da tiskani mediji izgubljajo boj z elektronskimi, kakršna je npr. televizija. Tudi znotraj e-medijev se uveljavljajo novi akterji, takšni so tudi podkasti …