Podpis plačne reforme in potrditev proračunov

Največja prenova plačnega sistema

Vlada in sindikati javnega sektorja so prejšnji petek podpisali kolektivne pogodbe oz. anekse in dogovore, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema. Podpise pod krovno kolektivno pogodbo je prispevalo več kot 30 od skupno 46 sindikatov, kar je dovolj, da bodo spremembe v plačnem sistemu s 1. januarjem lahko zaživele. Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi krovne kolektivne pogodbe za javni sektor, je podpisal tudi zdravniški sindikat Fides, ki stavko zdravnikov in zobozdravnikov nadaljuje, ker da večina stavkovnih zahtev še ni izpolnjena. Oba policijska sindikata pa sta z vlado sklenila tudi lastno kolektivno pogodbo dejavnosti javnega reda in varnosti, kar so v Policijskem sindikatu Slovenije ocenili za zgodovinski preobrat za vse zaposlene v policiji. Med sindikati, ki so podpis dokumentov zavrnili, pa so npr. Sindikat delavcev v zdravstveni negi in oba sindikata, ki zastopata vojake. Gre sicer za največjo prenovo plačnega sistema po letu 2008, ko je bil uveljavljen, že kaj kmalu pa se je pokazalo, da ima precej pomanjkljivosti. Učinek plačne reforme znaša dodatnih 1,4 milijarde evrov v naslednjih štirih letih, plače okoli 190 tisoč zaposlenim v javnem sektorju pa se bodo zviševale postopoma, in sicer v šestih obrokih. Prvi je predviden 1. januarja 2025, zadnji pa 1. januarja 2028. Poslancem, funkcionarjem vlade in državnega sveta se bodo sicer precejšnja zvišanja plač poznala šele z naslednjim mandatom. Premier Robert Golob je podpis plačne reforme označil za zgodovinski podvig, nov plačni sporazum pa prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju. Podpis sta za velik dosežek označila tudi oba glavna pogajalca na sindikalni strani Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek. Med drugim sta poudarila, da po novem nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, nižje od minimalne, plače pa se bodo vsako leto usklajevale z inflacijo.

Rekordna proračuna

Državni zbor je v sredo potrdil državna proračuna za leti 2025 in 2026. V obeh letih predvidevajo po okoli 17,1 milijarde evrov odhodkov. Proračun za naslednje leto so sicer poslanci sprejeli že novembra lani, a so tokrat sprejeli njegove spremembe, s čimer so načrtovano porabo povišali za 1,3 milijarde evrov, pri čemer je s 130 milijoni evrov upoštevan tudi učinek plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter tudi napredovanj v letošnjem letu. Prihodki bodo prihodnje leto znašali 15,2 milijarde evrov, leto kasneje pa 15,9 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je za leto 2025 ocenjen na 2,6 odstotka BDP, v letu 2026 pa naj bi se znižal na 1,6 odstotka BDP v letu 2026. Kot je navedla vlada, v ospredju obeh proračunov ostajajo ukrepi za obnovo po lanskih poplavah, med prioritetami pa so tudi ukrepi za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike. Za pokritje razlike med prihodki in odhodki se bo država naslednje leto lahko zadolžila za skoraj 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za dobrih 4,3 milijarde evrov. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na eno milijardo evrov vsako leto. Medtem ko so pozicijski poslanci proračuna hvalili kot optimistična kljub zaostrenim razmeram, pa so v opoziciji pogrešali ravno ustrezen odziv vlade na zaostrene geopolitične napetosti in proračuna označili za nerazvojno naravnana in netransparentna.

Ustanovili Demokrate

Nekdanji poslanec SDS, zdaj samostojni poslanec Anže Logar je bil v soboto na ustanovnem kongresu v Mariboru izvoljen za predsednika nove politične stranke Demokrati. »V naslednjih dveh mandatih je čas za veliko programsko koalicijo,« je poudaril ob izvolitvi. Ustanovitev stranke je pospremil spor okoli imena, saj je predsednik stranke SDS Janez Janša še pred ustanovnim kongresom Logarju očital krajo imena. Logarjevo društvo Platforma sodelovanja je sicer na urad za intelektualno lastnino vlogo za registracijo znamke Demokrati podala 24. oktobra, medtem ko je SDS enako storila štiri dni kasneje. Počilo je tudi med Logarjem in državnim poslancem Dejanom Kalohom, ki je prav tako pred kratkim izstopil iz SDS. Slednjega so vsi pričakovali na ustanovnem kongresu, a ga ni bilo, ker naj bi svojo udeležbo pogojeval z mestom podpredsednika v stranki. »Naj zelo jasno povem, tisti, ki vidijo članstvo kot bližnjico do funkcij, jim predlagam, da poiščejo svojo srečo drugje,« je njun razhod komentiral Logar. Kaloh pa je v kasneje objavljenem odprtem pismu Logarja ostro napadel in mu med drugim pripisal »bolno željo po oblasti«.