Podpisali dogovor o povprečnini

Minister za finance Klemen Boštjančič je s predstavnikoma dveh občinskih združenj, predsednikom Skupnosti občin Slovenije Gregorjem Macedonijem in podpredsednikom Združenja mestnih občin Slovenije Samom Turelom, v ponedeljek podpisal dogovor o višini povprečnine za prihodnji dve leti, so sporočili z ministrstva za finance. Prihodnje leto bo tako povprečnina znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Kot so dodali na ministrstvu, bodo poleg tega občine prihodnje leto prejele še dodatnih 48 milijonov evrov prihodkov iz dohodnine. Za podpis dogovora pa se niso odločili v Združenju občin Slovenije, saj kot so pojasnili za STA, je predlagana povprečnina nesorazmerno nizka. V združenjih so namreč predlagali povprečnino v višini 818 evrov, čeprav bodo stroški za izvajanje nalog po izračunih presegali 870 evrov na prebivalca v povprečju. Združenji, v katerih so dogovor podpisali, sicer skupaj zastopata 195 od 212 slovenskih občin. V Združenju mestnih občin Slovenije so ob tem podpis dogovora označili za prelomnega, saj po njihovih navedbah dogovor ne določa zgolj višje povprečnine, temveč tudi zavezo k prilagoditvi sistema financiranja občin v smeri večje pravičnosti.

Dan, ko smo dosegli dejansko suverenost

Osrednjo proslavo ob državnem prazniku dnevu suverenosti, s katerim zaznamujemo odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije leta 1991, sta Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih društev Sever minuli petek pripravili v Šempetru pri Gorici. Dan, ko je zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil naše ozemlje, je bil po besedah slavnostnega govornika predsednika vlade Roberta Goloba tisti mejnik, »ko smo kot država dosegli dejansko suverenost, polno avtonomijo, za katero smo si prizadevali dolga leta«. Ob tem se je zahvalil vojakom, policistom in civilistom, ki so pred 33 leti tvegali svoja življenja. »Svoboda, suverenost in samostojnost bi brez vašega poguma in predanosti ostali le pojmi, ki veljajo za nekatere druge, ki smo jih dotlej z zavidanjem opazovali prek naših zahodnih in severnih meja.« V nadaljevanju je še poudaril, da je Slovenska vojska bila in bo tudi v prihodnje ključni steber naše državnosti. Zato je po njegovem prav, da v prihodnjih letih odločneje povečamo sredstva za modernizacijo tako vojske kot tudi vseh aspektov civilne zaščite in reševanja. »Na ta način to ne bo samo naložba v varnost in suverenost, ampak bomo s tem pridobili kot celotna družba.«

Poklon bazoviškim junakom

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič in ministrica za kulturo Asta Vrečko sta se pred dnevom spomina na mrtve poklonila padlim na gmajni pri Bazovici, pri Sv. Ani in v Rižarni. Lotrič je v imenu Slovenije tudi položil vence na spominskih slovesnostih ob spomeniku bazoviškim junakom, na pokopališču v Bazovici in ob spominski plošči slovenskim žrtvam v koncentracijskem taborišču Rižarna. V nagovoru na gmajni pri Bazovici je spomnil, da so pripadniki organizacije TIGR, ene od prvih protifašističnih organizacij v Evropi, že v času, ko se drugod po Evropi še niso resno zavedali grožnje totalitarizma, dobro razumeli, kakšno nevarnost ta prinaša, so sporočili iz državnega sveta. Kot so še navedli, je ob tem tudi poudaril, da nas izkušnje bazoviških žrtev opominjajo, da je v vsaki družbi treba krepiti solidarnost, ki povezuje ljudi, kljub različnim prepričanjem in kulturam v najširšem pomenu besede, ter da so odpor proti zatiranju, zagovarjanje pravic manjšin in spoštovanje kulturne raznolikosti vrednote, ki jih moramo aktivno negovati. V nagovoru ob spominski plošči v Rižarni pa je Rižarno označil za pomemben kraj spomina in opomina na tragično poglavje zgodovine, ki je hkrati tudi simbol upanja in upora, saj so zaporniki kljub nečloveškim razmeram delili vero in sočutje, o čemer pričajo ohranjena pisma.

Z mislijo na okolje

Ob prihajajočem dnevu spomina na mrtve so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo izrazili spoštovanje do tradicije prižiganja sveč na grobovih, obenem pa opozorili na okoljske posledice, ki jih ima množična uporaba nagrobnih sveč. Velika količina sveč, ki jih v Sloveniji prižgemo vsako leto, se namreč po uporabi spremeni v odpadek, ki bremeni naše okolje. »Lani smo Slovenci kupili več kot 3500 ton nagrobnih sveč, kar nas po porabi postavlja blizu vrha med evropskimi državami.« Kot so poudarili na ministrstvu, ne želijo prekiniti dragocenega običaja, temveč zgolj spodbuditi k bolj premišljenemu nakupovanju sveč. »S premišljenim ravnanjem in spoštovanjem do okolja lahko skupaj ohranimo simboliko in prispevamo k ohranjanju narave za prihodnje generacije.«