Podpisali kolektivno pogodbo za obrambo

Minister za obrambo Borut Sajovic je v sredo s predstavniki sindikatov, ki delujejo na področju obrambe – Sindikatom ministrstva za obrambo, Sindikatom vojakov Slovenije, Sindikatom varnosti, obrambe, zaščite in družine ter Sindikatom pilotov ministrstva za obrambo – podpisal kolektivno pogodbo za obrambo, zaščito in reševanje. V sindikatih so ob tem poudarili, da podpisana kolektivna pogodba predstavlja osnovo za nadaljevanje pogajanj, njeno nadgradnjo ter razširitev in s tem urejanje delovno-pravnih zadev zelo specifičnih poklicev. Predsednik Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah pa je za STA poudaril, da je kolektivna pogodba »plod stavkovnega sporazuma dispečerjev 112«, ki so v začetku februarja z ministrom Sajovicem podpisali sporazum o prekinitvi stavke in s tem prekinili skoraj dveletno stavko, s katero so opozarjali na nevzdržne razmere in sistemsko razvrednotenje njihovega dela. Kolektivna pogodba za obrambo, zaščito in reševanje je bila pripravljena v skladu z dogovori na pogajanjih med reprezentativnimi sindikati in pogajalsko skupino vlade. Po oceni ministrstva za obrambo gre za »pomemben dosežek socialnega dialoga in skupnih prizadevanj za izboljšanje pogojev dela ter krepitev sistema obrambe, zaščite in reševanja«. S sindikati so se še dogovorili, da se o posebnostih zaposlenih na obrambnem področju nadaljujejo pogajanja in se o tem sklene aneks h kolektivni pogodbi.

Svetovni dan Romov

V sredo smo zaznamovali svetovni dan Romov v spomin na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi kot skupnost jasno izrazili svojo identiteto ter sprejeli svojo zastavo in himno. Kot so poudarili na ministrstvu za kulturo, je to dan, posvečen bogati kulturni dediščini, jeziku in identiteti romske skupnosti, ki pomembno sooblikuje naš skupni kulturni prostor. »Kultura je eden najmočnejših načinov, kako se skupnosti izražajo, ohranjajo svojo identiteto in gradijo mostove z drugimi. Za romsko skupnost ima še posebno pomembno vlogo pri ohranjanju jezika, tradicije in občutka pripadnosti,« so poudarili na ministrstvu in dodali, da je zato njeno vključevanje v kulturno življenje tudi pomemben del javnih politik države. Na ministrstvu za kulturo, so dodali, si zato prizadevajo za sistematično podporo romski kulturi tako skozi zakonodajo kot konkretne programe in razpise. Vsako leto podprejo okrog petdeset projektov romske skupnosti, za kar na leto namenijo 142 tisoč evrov. Na Facebooku vlade pa so ob tej priložnosti zapisali, da je svetovni dan Romov »trenutek za razmislek o vključujoči družbi in hkrati priložnost za konkretne korake – od omogočanja kakovostnega izobraževanja in boljšega vključevanja romskih otrok v vrtce in šole do enakega dostopa do zdravstva, zaposlitvenih možnosti in osnovnih življenjskih pogojev«. Ob tem so dodali, da se Romi še vedno soočajo z diskriminacijo, visoko brezposelnostjo ter slabšim dostopom do zdravstvenih storitev in izobraževanja. Zato, so poudarili, so potrebni sistemski pristopi in usklajeno delovanje države. »Romski otroci in odrasli potrebujejo priložnosti brez predsodkov ob hkratnem spoštovanju njihove kulture, jezika in identitete.«

Čistili digitalne odpadke

V akciji Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, ki so jo v zadnjih treh letih izvajali Ekologi brez meja in o28 komunikacijska skupina, so posamezniki in skupine v tem obdobju s svojih digitalnih naprav skupno izbrisali 234 tisoč gigabajtov podatkov, pojasnjujejo Ekologi brez meja in dodajajo, da to pomeni zmanjšanje letnega ogljičnega odtisa za približno 49 ton ogljikovega dioksida. V vseh treh letih je po podatkih Ekologov brez meja v akciji sodelovalo 3640 posameznikov in 78 skupin. Skozi akcijo so opozarjali na pogosto spregledano dejstvo: digitalni podatki niso brez vpliva, saj shranjevanje datotek, elektronske pošte in fotografij zahteva delovanje podatkovnih centrov, ki porabljajo energijo in vire. V zadnjem letu so se zato organizatorji osredotočili predvsem na spremembe navad.

Izvor prihodnosti

V ljubljanski Galeriji Kresija si je do 3. maja mogoče ogledati razstavo Izvor prihodnosti – 50 let razvoja umetne inteligence v Sloveniji, ki prikazuje začetke in razvoj tehnologije, ki je pri nas močno zaznamovala zadnjih pet desetletij. Razstavo je pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar pripravil Računalniški muzej v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za računalništvo in informatiko, Institutom Jožef Stefan, Slo AI Zavodom za spodbujanje razvoja umetne inteligence in Slovenskim društvom za umetno inteligenco.