Pogoj nekaznovanosti tudi za župane

Poslanci so na sredini seji državnega zbora med drugim sprejeli novele zakonov, ki uvajajo pogoj nekaznovanosti za predsednika republike, župane in občinske svetnike. Novele zakonov določajo omejitev pri kandidiranju in razlog za prenehanje mandata v primeru pravnomočne obsodbe na več kot leto dni zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V koaliciji so pogoj nekaznovanosti želeli uzakoniti tudi pri kandidiranju v državni zbor in za državne svetnike, a jim brez podpore opozicije ni uspelo. Kljub temu v Svobodi ocenjujejo, da je bil s sprejetjem zakonov, ki uvajajo pogoj nekaznovanosti za predsednika republike in lokalne funkcionarje, narejen nov pomemben korak k politiki brez kriminala. To je po njihovem prepričanju »velika zmaga politične integritete in jasen signal, da v demokratični družbi nihče ne more in ne sme biti nad zakonom«. Poslanka Janja Sluga je v imenu predlagateljev poudarila, da so s tem jasno pokazali, da v politiki ne more več obstajati zaščiten razred ljudi. Zato napoveduje nadaljevanje poti, ki so jo začeli že lani, ko so pogoj nekaznovanosti že uvedli za državne sekretarje, ministre, predsednika vlade in druge najvišje nosilce izvršilne oblasti. Prepričani so, da kar danes velja za predsednika republike, župane, občinske svetnike ter nosilce izvršilne oblasti, bo v prihodnje veljalo tudi za poslance in državne svetnike.

Umaknili kampanjo o dosežkih vlade

V uradu vlade za komuniciranje so se po številnih kritikah odločili za preklic poziva k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za zakup medijskega prostora za informativno kampanjo o dosežkih vlade v iztekajočem se mandatu. V NSi so zahtevali celo nujno sejo parlamentarne komisije za nadzor javnih financ zaradi po njihovem sporne namere o zakupu medijskega prostora za promocijo vladnih dosežkov. Prepričani so namreč, da so si pod pretvezo informiranja javnosti v Svobodi, SD in Levici želeli financirati predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Kampanjo so v uradu načrtovali med 9. in 18. februarjem, za kar so predvideli sredstva v višini 40 tisoč evrov za zakup medijskega prostora na spletnih portalih in oglaševalskega časa na radiih. Za umik kampanje so se odločili, so pojasnili, čeprav se jim javne polemike v zvezi s tem zdijo neutemeljene.

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta

Vsako leto 27. januarja zaznamujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta v spomin na osvoboditev največjega nacističnega uničevalnega taborišča Auschwitz – Birkenau. V koncentracijskih taboriščih je v drugi svetovni vojni preminilo šest milijonov Judov, okoli 500 tisoč Romov ter množica raznih manjšin in pripadnikov političnih nasprotnikov nacizma in fašizma, med njimi številni Slovenci. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob tej priložnosti poudarili, da ta dan ni namenjen le ohranjanju spomina na masovna grozodejstva, temveč tudi prizadevanjem in opozorilom, da se genocid ne sme več ponoviti. »Na mednarodni dan spomina na holokavst je naš najboljši poklon žrtvam in preživelim holokavsta zagotoviti, da bodo prihodnje generacije razumele dejstva te zgodovine in njen trajni pomen. Izpolnjevanje obljube 'nikoli več' ni namenjeno samo zaščiti šibkih in ranljivih, gre tudi za temelj ohranjanja naše demokratične družbe ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« je v svojem sporočilu poudarila ministrica Tanja Fajon in pozvala, da moramo ne glede na dogajanje v Evropi in svetu ohraniti strpno in spoštljivo držo. »Močni občutki nemoči in jeze ne smejo spodbujati k nepremišljenim dejanjem. Naj nas ne vodi sovraštvo, ampak želja po miru.«

Odkrili velik podzemni jamski sistem

Člani Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki so v ponedeljek sporočili, da so v bližini Kostanjeviške jame odkrili velik podzemni sistem jam s številnimi jezeri, galerijami in dvoranami, visokimi več deset metrov. Po šestdesetih letih iskanja jim je namreč uspelo odkriti podzemni tok reke Studene, do katerega so se prebili preko 305 metrov globokega brezna v Gorjancih, ki so ga po naključju odkrili pred štirimi leti. V doslej odkritih dvoranah je po besedah tajnika omenjenega jamarskega kluba Matjaža Čuka veliko kapnikov, med katerimi je največji visok okoli deset metrov, pa tudi drugih skulptur, značilnih za kraške jame. Netopirji in korale, na katere so naleteli, pa nakazujejo, da je sistem povezan s površjem, je pojasnil. Doslej so v grobem raziskali okoli 1,5 kilometra sistema, a bodo raziskovanje še nadaljevali, saj si glede na doslej odkrito veliko obetajo.