Poklicni vozniki pod drobnogledom
18.11.2026, 09:30
Ta teden poteka druga letošnja nacionalna preventivna akcija Poklicni vozniki – ozaveščanje za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov, ki jo izvajata Agencija za varnost prometa in policija. V tem času bo potekal tudi evropsko usklajen poostren nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi Truck & Bus.
Kranj – V obdobju 2016–2025 so vozniki tovornih vozil in avtobusov po podatkih policije povzročili 9,3 odstotka vseh prometnih nesreč. Posledice nesreč s težkimi vozili so lahko zaradi njihove mase in dimenzij posebej hude. Po začasnih in neuradnih podatkih policije so bili vozniki tovornih vozil in avtobusov letos do 31. oktobra udeleženi v 2429 prometnih nesrečah, od tega so jih povzročili 1430. Med vozniki tovornih vozil so v teh nesrečah umrli trije, huje poškodovanih pa je bilo pet voznikov tovornih vozil in en voznik avtobusa. Lani sta v prometnih nesrečah umrla dva voznika tovornih vozil.
Med najpogostejšimi vzroki hudih in smrtnih prometnih nesreč so neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna smer oziroma stran vožnje ter nepravilni premiki z vozilom.
Do 31. oktobra letos so policisti pri voznikih tovornih vozil ugotovili 30.292 kršitev prometnih predpisov, kar je 15,3 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2025, ko so jih evidentirali 35.755.
Poostreni nadzori
V času preventivne akcije, ki poteka od 16. do 22. novembra, policisti po vsej državi izvajajo poostrene nadzore nad tovornimi in avtobusnimi prevozi na avtocestah, hitrih cestah in avtobusnih postajališčih. Posebno pozornost namenjajo spoštovanju omejitev hitrosti, tehnični brezhibnosti vozil, obremenjenosti vozil, spoštovanju socialne zakonodaje, psihofizičnemu stanju voznikov ter uporabi varnostnega pasu in elektronskih naprav.
Do 31. oktobra letos so sicer policisti pri voznikih tovornih vozil ugotovili 30.292 kršitev prometnih predpisov, kar je 15,3 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2025, ko so jih evidentirali 35.755. Med najpogostejšimi kršitvami so bile prekoračitve hitrosti (9385 kršitev), uporaba mobilnih telefonov in drugih naprav (3132 kršitev), neuporaba varnostnega pasu (2651 kršitev), nepravilnosti, povezane s tovorom (1425 kršitev), ter nepravilno prehitevanje (1315 kršitev).
Mrtvi koti in zavorna pot
Tovorna vozila in avtobusi imajo sicer dober pogled naprej ter velika vzvratna ogledala, pogosto tudi dodatna ogledala, vendar imajo zaradi svojih dimenzij in konstrukcijskih značilnosti velike mrtve kote na skoraj vseh straneh vozila, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa (AVP), kjer zato svetujejo, da kolesarji, vozniki mopedov, motornih koles in osebnih avtomobilov vozijo oziroma se ustavijo na takšni razdalji od tovornega vozila, da jih njegov voznik lahko opazi v vzvratnih ogledalih.
Z zbranostjo, spočitostjo in strpno vožnjo lahko poklicni vozniki odločilno prispevajo k večji varnosti na cestah ter pomagajo ohranjati številna življenja – svoja in življenja drugih, poudarjajo v Agenciji za varnost prometa.
Težka tovorna vozila (vlačilci s priklopnikom) lahko tehtajo tudi več kot 40 ton. Pri zaviranju v sili je lahko njihova pot ustavljanja do 40 odstotkov daljša kot pri osebnih avtomobilih. Zadostna varnostna razdalja je zato še posebej pomembna. Daljšo pot ustavljanja težkih vozil morajo upoštevati tudi drugi udeleženci v prometu, predvsem pešci, kolesarji in vozniki osebnih avtomobilov.
AVP voznike tovornih vozil in avtobusov opozarja tudi na dosledno uporabo varnostnega pasu. Med vožnjo morajo biti osebe na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripete na način, ki ga je predvidel proizvajalec vozila.
Upoštevanje počitka
Pomemben dejavnik tveganja pri poklicnih voznikih je tudi utrujenost, zato so dosledno upoštevanje pravil o času vožnje, odmorih in počitkih ključni za varnost, poudarjajo na AVP. Raziskava AAA Foundation for Traffic Safety je pokazala, da so imeli vozniki, ki so v zadnjih 24 urah spali od 4 do 5 ur, približno 4,3-krat višjo stopnjo udeležbe v prometni nesreči kot vozniki, ki so spali vsaj sedem ur; pri manj kot štirih urah spanja je bila stopnja približno 11,5-krat višja.
Uredba (ES) št. 561/2006 v 7. členu določa, da mora voznik po 4,5 ure vožnje praviloma opraviti najmanj 45-minutni odmor (ta se lahko pod predpisanimi pogoji razdeli). Redni dnevni počitek po 8. členu traja najmanj enajst ur; skrajšani dnevni počitek traja najmanj devet ur, pri čemer so možnosti skrajšanja omejene z uredbo. Ta pravila so namenjena tudi zmanjševanju utrujenosti in tveganj v cestnem prometu.