Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v sredo uspešno prestal že drugo interpelacijo, ki jo je opozicija vložila zoper njegovo delo. / Foto: Tina Dokl
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v sredo uspešno prestal že drugo interpelacijo, ki jo je opozicija vložila zoper njegovo delo. Tokrat so jo vložili poslanci iz vrst NSi in nepovezani poslanci (Demokrati). Za Poklukarjevo razrešitev je glasovalo 33 poslancev, 45 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev. Predlagatelji so ministru očitali neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev in problematično reorganizacijo centra za varovanje in zaščito, poslabšanje splošne varnosti, še posebej na območjih, kjer živi romska skupnost. Očitali so mu tudi neuspešno spopadanje s kadrovskim primanjkljajem v policiji in sum prirejenosti javnega naročila helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči za točno določenega ponudnika. »Posledica politizacije policije se torej kaže na vsakem koraku. Vi ste žal bolj izvrševalec želja predsednika vlade, zato se včasih vprašam, ali vas res tako malo spoštuje, da vas vedno znova pošilja v ogenj, da ste si zaslužili že drugo interpelacijo,« je v predstavitvi interpelacije med drugim Poklukarju navrgla poslanka NSi Vida Čadonič Špelič »Sprejemam kritiko, kjer je utemeljena. A žal ugotavljam, da predlagatelji ne ponujajo dokazov, temveč očitke, ki temeljijo na površnih interpretacijah in njihovem cenenem populizmu o varnosti.Očitki predlagateljev niso konkretni, niso argumentirani in so pogosto celo žaljivi do vseh tistih, ki dan in noč skrbijo za varnost vseh nas,« je predlagateljem interpelacije odgovoril notranji minister, ki torej ostaja na svojem položaju. Včeraj so poslanci obravnavali še interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko, ki so jo prav tako vložili poslanci iz poslanskih skupin NSi in nepovezanih poslancev (Demokrati). Ministrica je interpelacijo uspešno prestala. Za njeno razrešitev je od prisotnih 73 poslancev glasovalo 27 poslancev, 46 jih je bilo proti.
Po petkovi potrditvi razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga je predlagala Levica, podprli pa so ga še poslanci SD, NSi in SDS, ter napovedi Gibanja Svoboda, da bodo zaradi tega vložili še predlog za razpis posvetovalnega referenduma o članstvu v zvezi Nato, se je politika, predvsem vladajoča, znašla v zagati in že ves teden išče rešitev nastale situacije. Ena od možnosti bi lahko bil dogovor strank o odstopu od obeh referendumov, a vsaj v Levici pri njem vztrajajo. Vodja njene poslanske skupine Matej Tašner Vatovec edino dopušča možnost, da se opravi razmislek o jasnosti referendumskega vprašanja. Da bi to lahko bilo nejasno in zavajajoče ter lahko povzroči velike težave tako pri volivcih kot kasneje pri ugotavljanju njihove volje, so opozorili ustavni pravniki, s katerimi se je predsednik vlade Robert Golob v sredo sestal prav na temo obeh obrambnih referendumov. Če bo referendum obstal, naj se vprašanje ustrezno uskladi, so predlagali ustavni pravniki. Vprašanje se sicer glasi: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov? Pravniki so prav tako opozorili, da bi bil referendum o članstvu v Natu lahko samo zavezujoč in ne le posvetovalen. Ob tem Golob vztraja pri referendumu o članstvu v Natu, če bo izpeljan tudi referendum o obrambnih izdatkih. Kaj bo na koncu odločila politika, bo morda bolj znano po današnjem vrhu parlamentarnih strank, ki gaje na to temo sklical premier. Že včeraj se je sicer Golob srečal tudi s koalicijskimi partnerji.
Evropski parlament je v torek potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Resolucija poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč. Slovenske oblasti poziva, naj še naprej preiskujejo prikrita grobišča, k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb in razglasitvi državnega dne spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov, tudi komunizma. Pobudnica resolucije Romana Tomc (EPP/SDS) je dejala, da je šlo za »glasovanje o resnici in dostojanstvu, ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, ampak tudi širše«. Resolucijo so podprli evroposlanci iz SDS in NSi, proti pa so bili evroposlanci iz levosredinskih strank. Tako je Matjaž Nemec ((S&D/SD) dejal, da si vse žrtve vojnega in povojnega nasilja zaslužijo dostojen pokop, ljudje pa pomiritev, vendar pa ta ne more biti »izsiljena zavoljo političnih teženj in izkrivljanja zgodovinskih dejstev«.
