Pol milijarde primanjkljaja

Ljubljana – Po predhodnih podatkih je državni proračun v prvih sedmih mesecih leta zabeležil 8,4 milijarde evrov odhodkov in 7,9 milijarde evrov prihodkov. Odhodki so bili tako v primerjavi s primerljivim lanskim obdobjem višji za 7,9 odstotka, prihodki pa za 9,3 odstotka. Kot so pred dnevi še sporočili z ministrstva za finance, je bilo do konca julija realiziranih dobrih 56 odstotkov prihodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj je znašal 518 milijonov evrov.

V sklada socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 1,2 milijarde evrov, kar je 22,7 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Največ, 972 milijonov evrov, je šlo v pokojninsko blagajno, kar predstavlja 24-odstotno rast glede na enako lansko obdobje in je posledica uskladitve pokojnin ter izplačila letnega upokojenskega dodatka oz. regresa za upokojence.

Izplačanih je bilo za 416 milijonov evrov subvencij oz. petino manj kot do konca lanskega julija, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Na drugi strani pa je bilo namenjenih 68 odstotkov več sredstev za subvencije v kmetijstvu in 53 milijonov evrov za odpravo posledic naravnih nesreč v gospodarstvu.

Za investicije je bilo namenjenih 605 milijonov evrov, kar je 5,4 odstotka manj kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta. »Vlagali smo v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo,« so pojasnili na ministrstvu za finance.

Na strani prihodkov so se povečali davčni prihodki, ki so znašali 6,9 milijarde evrov in so bili višji za 719 milijonov evrov oz. 11,6 odstotka. Največji delež predstavljajo prilivi od davka na dodano vrednost, ki so v tem obdobju dosegli tri milijarde evrov, prilivi od dohodnine pa so znašali 1,1 milijarde evrov, kar je 24,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, sta k tolikšni rasti poleg visoke zaposlenosti in rasti plač prispevala še ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Del prihodkov od dohodnine sicer prejmejo občine. V letošnjem letu so tako občine na ta račun že prejele 6,9 odstotka več kot lani.

V primerjavi z lani so se za 38,4 odstotka povečali tudi prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb. »Rast je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ki je bilo uvedeno z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih virov po lanskih poplavah,« so še pojasnili na ministrstvu.