Poletje rekordno toplo

Kranj – Rekordno vroče, rekordno osončeno in zelo suho. Tako so na Agenciji RS za okolje (Arso) na kratko opisali podnebne značilnosti letošnjega meteorološkega poletja, ki je trajalo od 1. junija do konca avgusta. Odklon povprečne temperature zraka od primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni dosegel 2,8 stopinje Celzija, kar je največ od leta 1950. S tem je bil presežen prejšnji rekord 2,4 stopinje, dosežen v poletjih 2003 in 2024. Vsi trije poletni meseci so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust z odklonom 3,7 stopinje Celzija pa je bil celo najtoplejši avgust in mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950. Poletje je bilo v znamenju dveh dolgotrajnih in izrazitih vročinskih valov: prvi je bil konec junija, drugi pa konec julija in v prvi polovici avgusta.

Marsikje rekordno vroče

Na številnih merilnih mestih so izmerili doslej največje število vročih in zelo vročih dni. V Ratečah, denimo, se je segrelo vsaj do 30 stopinj Celzija v 25 dneh. V celotnem poletju je bila najvišja izmerjena temperatura 40,1 stopinje, zabeležena 2. avgusta v Kopru. Na Gorenjskem so najvišjo temperaturo izmerili 4. avgusta v Kranju – 38,3 stopinje Celzija, kar je druga najvišja vrednost od leta 1950. Na nekaterih postajah so izmerili absolutne rekorde: na Letališču Lesce 36,7, v Topolu pri Medvodah 35,7, v Davči 33,3, Zgornji Sorici 32,7, na Slugovem griču (Blegoš) 29,7 in na Ratitovcu 27,6 stopinje Celzija.

Po navedbah Arsa se poletja v Sloveniji ogrevajo od 70. let prejšnjega stoletja in so se do letošnjega poletja segrela za okoli štiri stopinje Celzija. Trend segrevanja je zelo izrazit, saj je bilo zadnjih 12 poletij nadpovprečno toplih in toplejših od vseh poletij v letih 1953–1991.

Zabeležili so tudi najdaljšo osončenost na državni ravni med vsemi poletji od leta 1960, odkar imajo na voljo primerljive podatke. »Kazalnik trajanja sončnega vremena je dosegel 118 odstotkov, eno odstotno točko nad prejšnjim rekordom, poleti 2017. Na ravni države je sonce v povprečju sijalo skoraj 880 ur,« so razložili.

Kredarica brez merljive snežne odeje

Poletna višina padavin je bila na ravni države izrazito podpovprečna, s kazalnikom 72 odstotkov. Poletje je bilo tako približno sedmo najbolj suho od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa rekordno suho. »Kljub temu da marsikje po Sloveniji skupna višina padavin ni bila posebej majhna, pa je večji del Slovenije od sredine julija do sredine avgusta pestila huda suša,« so pojasnili na Arsu. Tudi pri poletnih padavinah zaznavajo dolgoročni trend, in sicer upadanje od 70. let prejšnjega stoletja. Od viška okoli leta 1970 do danes se je višina padavin zmanjšala za okoli 18 odstotkov. Prvič v zgodovini primerljivih meritev višine snežne odeje na Kredarici, od snežne sezone 1971/72, v vsem poletju nobeno jutro na Kredarici ni bilo merljive snežne odeje.

Reke so bile letos večinoma podpovprečno vodnate. Po njih je po podatkih Arsa pretekla približno polovica običajne poletne količine vode. Posebnost letošnjega poletja so bile tudi zelo visoke temperature površinskih voda. Rekordne temperature sta dosegla tudi Bohinjsko in Blejsko jezero. »Bohinjsko jezero je imelo povprečno poletno temperaturo med petimi odstotki najvišjih, Blejsko jezero pa najvišjo v obdobju 1991–2025,« so navedli.