V policiji zagotavljajo, da bosta nova helikopterja namenjena samo izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči, o čemer pa v NSi dvomijo. / Foto: Tina Dokl, Arhiv GG
Že ves teden v Sloveniji poteka debata o nakupu dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), vrednem skoraj 50 milijonov evrov. Začela jo je NSi, kjer so prepričani, da bosta nova helikopterja namenjena zgolj dopolnitvi policijske flote, poleg tega sumijo, da so bili razpisni kriteriji prirejeni za točno določenega ponudnika. V opozicijski stranki zaradi negospodarnega nakupa zahtevajo sklic nujne seje komisije državnega zbora za nadzor javnih financ. Kot je dejal predsednik komisije in poslanec NSI Jernej Vrtovec, naj bi predsednik vlade Robert Golob in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar zavajala javnost, ker da bosta helikopterja v resnici večnamenska, ker ju bodo uporabljali tako za HNMP kot za potrebe policije. Kot je dejal Vrtovec, pa takšne helikopterje policija že ima, zato nakup dveh dodatnih ne bo prinesel večje kakovosti HNMP, večnamenska helikopterja pa bosta za poškodovane in težko bolne pomenila mnogo slabše pogoje, pa tudi slabše pogoje za delo reševalnih ekip. »V helikopterjih bodo na voljo zgolj pritrdišča za medicinsko opremo. Kupili bomo helikopterje brez nujne medicinske opreme,« je poudaril in dodal, da v razpisu za nakup helikopterjev ni predviden niti sistem za prevoz inkubatorjev za prevoz novorojenčkov, zato bodo morale reševalne ekipe inkubatorje v helikopter vsakič naložiti same. Policija je v odzivu zagotovila, da bosta helikopterja namenjena le izvajanju HNMP. »Ta dva helikopterja ne bosta uporabljena za izvajanje policijskih nalog, za izvajanje policijskih nalog ima letalska policijska enota helikopterjev dovolj,« je tako poudaril vodja letalske policijske enote Dejan Kink. Ob tem je pojasnil, da je 49,9 milijona evrov znesek celotnega projekta HNMP, in ne zgolj vrednost javnega naročila. »Poleg nabave dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči projekt vsebuje zaposlitev 28 oseb, usposabljanja, šolanja, vzdrževanje helikopterjev, izgradnjo nove baze v Mariboru, adaptacijo naše letalske baze na Brniku ...« je povedal. Na zdravstvenem ministrstvu vsebino razpisa ocenjujejo kot primerno. Pojasnili so, da bo zdravstveno ministrstvo medicinsko opremo (tudi defibrilator, ventilator, prenosni ultrazvok in nosila) kupilo naknadno v ločenem postopku, ker vnaprejšnji oziroma sočasni nakup te opreme ne bi bil smiseln, saj bo morala biti oprema prilagojena helikopterjema, za katera razpis še ni zaključen. Tudi po prepričanju Osnovnega zdravstva Gorenjske, ki zagotavlja reševalne ekipe za bazo na Brniku, naj bi se helikopterja kupovala zgolj za namene HNMP, je poročal STA.
V koalicijskih strankah so pripravili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, katerega sprejetje so volivci na lanskem referendumu podprli s skoraj 55 odstotki. Kot je napovedala poslanka Svobode Tereza Novak, bodo predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v zakonodajno proceduro vložili še ta mesec. Cilj predloga je med drugim polnoletnemu pacientu, ki doživlja neznosno trpljenje kot posledico hude neozdravljive bolezni brez možnosti na izboljšanje in je o sebi sposoben odločanja, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže. Predlog predvideva, da zdravnik delavec ali zdravstveni sodelavec lahko sodelovanje pri tej pomoči odkloni, če to nasprotuje njegovim temeljnim osebnim prepričanjem ali vesti. Enako velja za lekarniške strokovne delavce, če izdajanje teh sestavin nasprotuje njihovim temeljnim osebnim prepričanjem in vesti. Novakova je poudarila, da so v predlog vnesli dodatne varovalke. Bistveno je, da zakon ne govori več o evtanaziji, ampak izključno o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Na predlog novega zakona o medijih, ki ga je konec lanskega leta potrdila vlada, letijo tudi kritike. Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da je glavni namen predloga zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju ter uskladitev zakona z zakonodajo EU na področju medijev. Nasprotniki pa menijo, da bo novi zakon zamajal svobodo govora in neodvisnost medijev. Ustvarjalka spletnih vsebin, članica SDS Zala Klopčič je tako objavila peticijo proti vmešavanju politike v medije in socialna omrežja, s katero je vlado pozvala, naj predlog zakona o medijih umakne. Podpisalo jo je že več kot trinajst tisoč ljudi.
