Pomembno prilaganje naravnim nesrečam

Škofja Loka – S posvetom, ki je minuli torek potekal v Sokolskem domu v Škofji Loki, se je vsebinsko zaključilo dvoletno slovensko predsedovanje Alpski konvenciji, ki ga je Slovenija januarja že formalno predala Italiji.

Gorski in predgorski svet sta zaradi svojih naravnogeografskih značilnosti z vidika podnebnih sprememb še posebno ranljiva, posvet pa je bil namenjen občinam, nosilcem urejanja prostora, načrtovalcem, projektantom, ki strokovno sodelujejo pri obnovi in načrtovanju po naravnih nesrečah v Sloveniji, z namenom izmenjave informacij, izkušenj in predstavitve primerov dobrih praks. Poudarek je bil na ujmah, ki so se zgodile v zadnjih letih.

Ukrepi morajo biti usklajeni

Kot je povedala generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj, je tema naravnih nesreč v odnosu do prostorskega načrtovanja poudarjena že v samih okvirih Alpske konvencije. Ključna izziva celotnega območja Alp sta namreč prav podnebne spremembe in biotska raznovrstnost, ki sta med seboj povezana. Smerkoljeva je tudi pojasnila, da je bila leta 2004 ustanovljena posebna delovna skupina, katere člani skrbijo za izmenjavo dobrih praks. Delovna skupina pripravlja tudi priporočila za oblikovanje politik. »Edino z usklajenimi ukrepi lahko poskrbimo, da bomo v Alpah tudi v prihodnosti živeli dobro, kakovostno življenje,« je poudarila Alenka Smerkolj.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je povedal, da so posvet pripravili v Škofji Loki tudi zato, ker je to ena izmed občin, kjer je bilo sodelovanje pri odpravi posledic vodne ujme zelo uspešno, zato so bila dosedanja dela hitreje in bolje opravljena.

»Seveda ne bomo mogli zagotoviti, da ne bo, če bo padlo še kdaj tristo ali petsto litrov vode naenkrat, prišlo do posledic, pričakujemo pa, da bodo bistveno manjše,« je povedal minister Jože Novak in dodal: »V Sloveniji gremo tudi v projekt povezovanja vodovodnih sistemov, da bi si lahko, če pride v enem delu do težav zaradi suše, onesnaženja ali česa drugega, lahko vodo izmenjevali.«

Minister Novak je tudi pojasnil, da bo v teh dneh sprejeta nova uredba o poplavni varnosti, ki ji bodo v prihodnjih mesecih sledila tehnična in druga pravila, ki jih je treba s stroko še dokončno doreči.

Prilagajanje novi realnosti

»Naša občina je v prostoru, kjer so podnebne spremembe še kako jasne in razvidne predvsem v vremenskih dogodkih, do kakršnega je prišlo predlanskega avgusta. Od takrat so naši napori ne le v odpravljanju posledic poplav, ampak tudi v prilagajanju novi realnosti, podnebnim spremembam. To je že vključeno v projekte, ki jih delamo. Tak projekt je tudi pravkar odprta Hudičeva brv, ki je prilagojena, višja in drugačna ter je zato simbol tega, kaj se dogaja po celotni občini, kjer infrastrukturo gradimo bolj odporno prav zato, da bo pripravljena na prihodnje izzive,« je poudaril škofjeloški župan Tine Radinja in dodal, da je posvet koristna izmenjava znanj, saj vse države Alpske konvencije doživljajo podobne posledice podnebnih sprememb.

Na posvetu so poleg številnih domačih strokovnjakov sodelovali tudi strokovnjaki avstrijskega Zveznega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, varstvo podnebja in okolja, regije in vodno gospodarstvo, Avstrijske okoljske agencije, Koroške deželne vlade, Tehnične univerze Dunaj ter avstrijskega pilotnega programa za prilagajanje podnebnim spremembam KLAR.