Popačeni zemljevidi

Je Kanada res večja od Afrike?

Kartograf in profesor Dušan Petrovič opozarja, da se krive površine Zemlje nikakor ne da preslikati na ravnino karte brez deformacij, lahko se le odločimo, katere deformacije so v določenem primeru uporabe bolj in katere manj sprejemljive. Kdo je torej »kriv«, da sta Grenlandija ali Evropa na večini zemljevidov skoraj tako veliki kot Afrika? »Za to je morda 'kriv' flamski kartograf Gerardus Mercator, ki je v 16. stoletju izdelal zemljevid sveta, pri katerem je uporabil projekcijo, ki nosi njegovo ime. Ta zemljevid so množično začeli uporabljati morjeplovci, nato se je zaradi praktične uporabe hitro širil tudi drugam. Mercatorjeva projekcija je še danes ena izmed najširše uporabljenih projekcij za prikaz zemljevida sveta, a ima težavo, saj pri prikazu Zemlje ohrani pravilne oblike celin, izrazito pa deformira površine. To je razlog, da je na takšnem zemljevidu kopno, ki je bližje severnemu oziroma južnemu polu, prikazano mnogo večje, kot je v resnici. Velikosti posameznih celin niso vprašljive, saj so njihove površine natančno izmerjene. Vemo, da je Azija največja, sledi ji Afrika in tako naprej. A na Mercatorjevi projekciji sta Kanada in Rusija videti enako veliki, če ne celo večji kot Afrika. Še večje nesorazmerje je glede površine Afrike in Grenlandije – po tej projekciji se Grenlandija, ki meri 2,166 milijona kvadratnih kilometrov in ima 57.000 prebivalcev, zdi skoraj tako velika kot Afrika, ki ima 30,37 milijona kvadratnih kilometrov in 1,5 milijarde prebivalcev. Iz Afrike zato prihajajo pobude, da bi pri izdelavi zemljevidov sveta začeli pogosteje uporabljati ekvivalentne projekcije, ki sicer deformirajo oblike celin, a ohranjajo razmerja med njihovimi površinami. 'Morda se zdi, da gre le za zemljevid, a za tem se skriva mnogo več,' je dejala predstavnica Afriške unije Selma Malika Haddadi, ki poudarja, da zemljevidi z napačnim prikazovanjem velikosti Afrike marginalizirajo to celino. Aktivisti so pobudo za uporabo sodobnejšega prikaza sveta naslovili tudi na Združene narode, a izdelovanje zemljevidov in uporaba projekcij ostajata v domeni posameznih držav oziroma založnikov.« Tako je to zadevo povzela novinarka Anja P. Jerič, ki se je o tem pogovarjala z dr. Dušanom Petrovičem.

Mercatorjeva projekcija

Vprašanje za dr. Petroviča: »Glavna težava Mercatorjeve projekcije torej je, da ne prikazuje pravega razmerja med velikostmi celin. Grenlandija je po Mercatorjevi projekciji videti skoraj tako velika kot Afrika, čeprav je v resnici kar 14-krat manjša. Torej je Afrika po tej projekciji prikazana v pravi velikosti, kopno ob polih je tisto, ki je nesorazmerno veliko?« In njegov odgovor: »Da, v Mercatorjevi projekciji ima kopno, ki leži ob ekvatorju, pravilne površine. Takoj, ko se odmaknemo od ekvatorja proti severu oziroma proti jugu, pa se površine povečujejo, s tem pa se večajo tudi deformacije. Afrika je torej prikazana precej pravilno – no, tudi pri njej so skrajni severni in južni deli že nekoliko preveliki. A ta odstopanja so bistveno manjša kot pri polarnih območjih. Popačenost po tej projekciji vidimo tudi pri Evropi, saj so skandinavske države, ki ležijo bližje severu, nesorazmerno večje kot na primer Francija. Torej, bolj kot neko območje leži dlje od ekvatorja, bolj je deformirano. /…/ Mercatorjeva projekcija, kakor koli jo danes ponekod želijo izgnati iz uporabe, je še vedno predpisana projekcija za vse pomorske karte, čeprav seveda danes nihče več ne pluje z uporabo kompasa. Danes pomorščaki plujejo s pomočjo GNSS-tehnologije, s satelitsko navigacijo, in tako tudi plujejo po najkrajši poti. A kljub temu mora iz varnostnih razlogov vsaka ladja še vedno imeti tudi možnost klasične navigacije. In vse pomorske karte so še vedno izdelane v Mercatorjevi projekciji. Eden izmed razlogov, zakaj se je Mercatorjeva projekcija tako ohranila – poleg navajenosti nanjo –, je tudi ta, da je zelo priročna, ker je pravokotna, zato jo je lahko spraviti na list, računalniški zaslon ali jo natisniti. Tudi koordinate je iz nje lažje odčitavati, ker je koordinatni sistem pravokoten.« (Vir: MMC RTV SLO)

Afrika je velika

Zemljevidi so torej taki, kot so. Tako in tako so samo še velike in zanimive slike, saj namesto njih že lep čas uporabljamo satelitsko navigacijo. Prav pa je, da vemo, da je Afrika večja, kot se nam zdi, in gotovo bo že v bližnji prihodnosti še večja. Ja, stvar je tudi v tem, kaj nam pomeni beseda veliko? Rusija je velika po površini in vojaški moči, njena moralna veličina pa je v zadnjih letih močno upadla. Ni vse na zemljevidih in v projekcijah, osnova je v dejanskosti.