Potrebujemo skladen regionalni razvoj

Tržič – Minuli teden je bila v Tržiču prva v nizu regijskih predstavitev strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050. Strateški okvir za pripravo in izvajanje nadaljnjih razvojnih programov in projektov nakazuje bistveno odločnejšo regionalno politiko, usmerjeno v zmanjšanje razlik med regijami, okrepitev njihove konkurenčnosti in dvig odpornosti slovenskega gospodarstva na krize.

Danes imamo enega vrhunskega igralca in enajst takih, ki imajo velik potencial, da postanejo vrhunski, a potrebujejo premišljene in usklajene ukrepe, je o sedanjem položaju razvojnih regij dejal državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. Preostali del države prehiteva osrednjeslovenska regija, ki je privlačna kot zaposlovalno središče, ima najvišji delež celotnih izdatkov za raziskave in razvoj, vodilna je po vrednosti tujih neposrednih naložb ... Merjeno z bruto domačim proizvodom na prebivalca je osrednjeslovenska regija leta 2023 dosegla 148 odstotkov povprečne razvitosti Slovenije; druge regije medtem ne dosegajo državnega povprečja, zaradi česar v primerjavi z najbolj razvitimi državami Evropske unije zaostajamo v produktivnosti, je opozoril Đurov.

Vizija strategije je, da bo Slovenija do leta 2050 država povezanih in skladno razvitih regij, kjer bodo prebivalci imeli dostop do kakovostnih delovnih mest v radiju 35 kilometrov od svojega prebivališča, hkrati pa bo zagotovljena visoka kakovost življenja z dobro dostopnostjo do javnih in tržnih storitev.

Visoka kakovost življenja v vseh regijah

Glavni cilj je torej visoka kakovost življenja prebivalcev ne glede na to, v kateri regiji živijo. »To pomeni dostop do kakovostnih storitev, ustrezne infrastrukture, možnosti za zaposlitev ter zdravega in varnega življenjskega okolja.« Med splošnimi cilji sta poleg zmanjšanja regionalnih razvojnih razlik še razvojno dohitevanje evropskih regij in spodbujanje policentričnega razvoja. »Dohitevanje evropskega povprečja ni zgolj gospodarska ambicija, temveč pogoj za dolgoročno konkurenčnost Slovenije,« poudarja strategija. Glede prihodnje smeri razvoja pa pojasnjuje, da pomeni uravnoteženo mrežo mest in funkcionalnih urbanih območij, ki skupaj oblikujejo hrbtenico prostorskega in regionalnega razvoja države. »V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050 policentrični razvoj prispeva k enakovredni dostopnosti prebivalcev do osnovnih in specializiranih dejavnosti, zmanjšuje okoljske pritiske v največjih središčih ter omogoča trajnostno mobilnost, boljšo povezanost in kakovost bivanja. Poudarek je na krepitvi funkcionalnih urbanih območij, ki niso le administrativna, temveč razvojna jedra, sposobna povezovati podeželje in manjša naselja v učinkovite mreže.«

Generalni direktor direktorata za regionalni razvoj Robert Drobnič je na dogodku v Podjetniškem inkubatorju Tržič dejal, da bo strategija regionalnega razvoja povezala sektorske in teritorialne poglede ter omogočila učinkovitejše usklajevanje razvojnih prioritet regij in natančnejše spremljanje razvoja. »Želimo doseči večjo skladnost politik, učinkovitejšo rabo javnih sredstev, tudi z zmanjšanjem trenutne namenske in finančne razdrobljenosti regionalnih spodbud,« je pojasnil.

Tržiški župan Peter Miklič je v razpravi med drugim poudaril, da poleg neenakosti med regijami v obzir velja vzeti tudi razlike, ki se pojavljajo znotraj regij, ter opozoril na bojazen, da se razvijejo regijski centri, ki bodo, tako kot zdaj Ljubljana, »srkali vase razvoj«.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj bo pripombe na osnutek strategije sprejemalo do 23. decembra. Sprejem dokumenta pričakuje v prvem tromesečju 2026, kar bo izhodišče za pripravo regionalnih razvojnih programov 2028–2034, na podlagi katerih bo v dialogu med vlado in razvojnimi regijami oblikovan Akcijski program za skladen regionalni razvoj Slovenije 2028–2034.